Kako ocenjujete vpliv še trajajoče epidemije in predvidevate blaženje posledic?
V občini Šentjur je bil prvi val razmeroma šibak, kar zadeva okužbe, v drugem se je pojavljalo večje število oziroma visok prirast okuženih. Na ravni občine smo preventivno sprejeli ukrepe na nivoju zapiranja javnih površin, kar je v naši pristojnosti. S štabom civilne zaščite smo ves čas dobro organizirani in koordiniramo vse potrebne aktivnosti. Na eni strani smo veseli trenutnega odpiranja javnih zavodov ter določenih dejavnosti, na drugi nas skrbijo družbene posledice dolge epidemije.
Na katere točno mislite?
Za zdaj podatki o brezposelnosti ne kažejo naraščanja, vendar se zavedamo, da bodo posledice dolgoročne predvsem za manjše dejavnosti, trgovino, obrt, družinska podjetja. Kot skupnost bomo morali vse sile usmeriti v to, da se jim pomaga, podpreti domače proizvajalce in ponudnike.
Ste morali v letu 2020 spremeniti proračun, investicije in katere ideje premakniti za naprej?
Investicije so v letu 2020 potekale po planu, gradbena dela so lahko potekala nemoteno, so pa izpadle večje javne predstavitve projektov. Denimo gradnja krožišča pri OŠ Franja Malgaja Šentjur s podhodom za pešce, za katerega sem v decembru podpisal sofinancerski sporazum z glavnim investitorjem Direkcijo RS za infrastrukturo ter izvajalcem del. Pričetek del pričakujemo v spomladanski gradbeni sezoni. Na ta način že poteka prenova državne ceste Dole–Ponikva–Loče.Javnosti želimo predstaviti načrte za mestni park, za katerega želimo, da bo prijetna zelena sprostitvena in rekreativna oaza mesta za vse generacije.
Kako pa je s kolesarskimi in pešpotmi?
V kontekstu ciljev Celostne prometne strategije Občine Šentjur smo zaključili novo fazo prenove pešpoti in kolesarske poti ob Pešnici ter vzpostavili sistem izposoje Kolesce s petimi postajališči in 22 kolesi. Upamo še na realizacijo državne kolesarske steze proti Štoram in Celju ter Šmarju pri Jelšah, za kar je naša občina že pridobila potrebna soglasja lastnikov zemljišč. Sicer pa smo v 2020 dokončali obnovo cestnih odsekov Pešnica–Podgrad, Jakob–Rifnik – prva faza ter dveh odsekov (prek 1300 metrov) na relaciji Dolga Gora–Sladka Gora ter v zadnjih dveh letih minulega proračuna urejali ob sofinanciranju krajevnih skupnosti in krajanov cestne odseke po vsej občini.
Ste kaj investirali na področju družbenih dejavnosti?
Povsem smoprenovili kuhinjo v OŠ Dramlje, kar je bil velik poseg po energetski sanaciji izpred let. Prav tako prizidek pri Zdravstvenem domu Šentjur, kjer smo vodili razpis za skoraj pol milijona evrov. V njem je prostor za nove ambulante. Nazadnje smo z odkupi prostore ZD skupaj širili že pred leti, uredili pa smo tudi prostore centra za krepitev zdravja na mestnem trgu.
Šentjur je ena največjih in najštevilčnejših slovenskih občin, kajne? Kaj to pomeni v praksi?
Občina Šentjur meri 222 kvadratnih kilometrov, kar nas uvršča med največje občine v Sloveniji. Smo največji v savinjski statistični regiji. Imamo okoli 20.000 prebivalcev, kar pomeni, da je poselitev raznolika, predvsem pa razpršena. Geografsko smo zelo razgibani, razdalje in višinske razlike so ogromne. Zato ni odveč ponovno poudariti, kaj za naše razmere in proračun pomeni obnova ali gradnja komunalne infrastrukture – vodovoda, kanalizacije, ceste. Da bi čim več ljudem omogočili dostop do teh osnovnih storitev, imamo bistveno višje stroške, vlagamo večje napore, da bi dosegli tudi oddaljene zaselke.
Vendar število prebivalcev ne pada?
Res je. Zgovoren je podatek, da ves čas rastemo, torej se število prebivalstva povečuje iz leta v leto, imamo tudi konstanten rahel dvig števila učencev, vpisanih v vrtce in osnovne šole. To jemljemo kot znak, da ljudje prepoznavajo občino Šentjur kot prijetno za življenje, podeželje, ki ni daleč od mesta, avtoceste, železnice. Kakor smo mesto s tradicijo prejšnjih stoletij, smo tudi občina, kjer je veliko mladih, in želimo jim dati priložnost, da tukaj tudi ostanejo. Zato skrbimo za vrtce in šole, vlagamo v razvoj industrijskih in obrtnih con, nekatere mreže želimo širiti izven mesta. Tako bomo letos na primer uredili podjetniški inkubator v Gorici pri Slivnici.
Katere načrte imate za leto 2021 – ste proračun že sprejeli, na čem bodo poudarki?
Proračuna za leti 2021 in 2022 smo na januarski seji že obravnavali, potrjevali ju bomo marca. Poudarki so na investicijah in razvoju. Vanj so vračunani večji projekti, ki jih že izvajamo, in tisti, ki jih po tehtnem premisleku nameravamo izvesti. Pri tem zmeraj upoštevamo načelo policentričnega razvoja, torej financiramo kar 13 krajevnih skupnosti, ki imajo vsaka svoje potrebe. Središče, mesto Šentjur, kot upravni, trgovski ter gospodarski center, hkrati pa najgosteje poseljen ima razvojne cilje zastavljene drugače kot podeželje na obrobjih občine. In te želje ter prioritete poskušamo upoštevati.
Kako vam to uspeva?
Pri tem nam je vodilo ravno sprejeti Dolgoročni razvojni program Občine Šentjur 2021–2030, kjer smo skozi delavnice in ankete po vsej občini poskušali zajeti neki skupni interes, vizijo razvoja. Vsem občankam in občanom želimo zagotoviti čim bolj kvalitetne pogoje za življenje. Za nekatere to pomeni oskrba z osnovno infrastrukturo – kot so ceste, vodovod, kanalizacija, v mestu recimo razmišljamo o trajnostni mobilnosti, sobivanju in zelenih površinah. Zadali smo si nalogo, da vse te potrebe in pričakovanja uravnotežimo v proračunih, in menim, da nam je dobro uspelo.
Torej varstvo okolja in izgradnja infrastrukture ostajata vaša prednostna naloga?
Da, kajti projekte, ki jih delamo, delamo za naslednja desetletja. Trenutno je aktualno veliko gradbišče v Hruševcu ob Kozarici, pritoku Voglajne. V protipoplavne ukrepe vlagamo dolgoročno, da bodo prihajajoče generacije, njihove domove in gospodarske stavbe naših podjetnikov, trgovcev ščitili pred uničujočimi poplavami, kakršnih smo bili že deležni. Ne morete si predstavljati, koliko usklajevanj z raznimi strokovnimi službami, ministrstvi, inštituti je bilo potrebnih. Ker gre za milijonski (1,8 milijona evrov) in velik logistični poseg v več fazah, apeliramo tudi na lokalno prebivalstvo za potrpežljivost in razumevanje.
Proti moči narave se ne da, kajne?
Da. Ne nazadnje narava ves čas kaže svojo moč; za sanacijo plazov smo v minulem letu skupaj z ministrstvom za okolje in prostor skupno odšteli prek 600.000 evrov. Sodelovanje z MOP na tem področju je zelo dobro. Težava pa se je pojavila pri projektih izgradnje kanalizacije v iztekajoči se evropski perspektivi, kjer smo sledili navodilom MOP, ki pa so se tako spreminjala, da ni bilo mogoče izvesti niti minimuma od načrtovane prijave. V bodoče zahtevamo jasna navodila, saj smo v projekte vložili ogromno znanja in truda.
Med pandemijo se je pričelo leto Josipa Ipavca. Po njej upate na prihod obiskovalcev in tudi turistov, ki jim imate kaj ponuditi!
Leto, posvečeno izjemnemu glasbeniku, trenutno poteka na spletu, a verjamemo, da bomo kmalu lahko povabili obiskovalce tudi na številne dogodke v živo. Hkrati bo to priložnost, da spoznajo našo občino. V Josipovo leto so vključeni številni soorganizatorji, ki pripravljajo program za vse ciljne skupine, generacije. Ponosni smo tudi na dva Šentjurčana, sopranistko SNG Opera in balet Urško Arlič Gololičič, s katero se obetajo vrhunski glasbeni dogodki, ter na ddr. Igorja Grdino, ki je izdal knjigo Slovenski Mozart – Knjiga o Josipu Ipavcu. Sta prava ambasadorja Ipavčeve rodbine.
Veliko stavite tudi na turizem ...
Verjamemo, da imamo izjemen potencial na področju turizma, ki bo prišel do izraza v postpandemičnem času – za zeleni, trajnostni, individualni turizem, neokrnjeno naravo, pristno doživetje narave in podeželskega načina življenja, kulinarike. Naše zgodovinske, kulturne, naravne in etnološke danosti so dobro znane. Lepota narave priča sama po sebi, pri nas se najdejo neokrnjeni kotički zelo raznolike pokrajine, vinorodnih okolišev, pohodniških destinacij … V vsakem kraju boste naleteli na označene poti, lokalne legende, zgodbe in seveda na ponosne in prijazne domačine, ki vas bodo toplo sprejeli. Zato vabljeni v mesto Ipavcev in v našo občino na prireditve in oddih!
