Spremembe zakona o prijavi stalnega prebivališča državni zbor sprejema po hitrem postopku. O sprejemu naj bi glasovali že na naslednji redni seji, ki bo predvidoma v začetku marca.
Vlada je že konec lanskega leta državnemu zboru poslala v obravnavo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prijavi stalnega prebivališča. Spremembe so bile pripravljene na podlagi predlogov, prejetih od medresorske delovne skupine za proučitev problematike fiktivnih prijav prebivališč posameznikov in s tem povezane zlorabe socialnih transferjev. Kot je že znano, zakon ponovno uvaja krajevno pristojnost upravnih enot, kar pomeni, da se bo stalno in začasno prebivališče lahko prijavljalo le na enoti, kjer bo posameznik bival. Hkrati naj bi se poenostavil postopek preverjanja, ali oseba tudi dejansko biva na naslovu, na katerem je prijavljena.
Predlog po hitrem postopku
Na seji Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo pa je poslanska skupina SNS predlagala še spremembo 7. člena zakona, ki določa, katere podatke mora ob prijavi prebivališča vsak posameznik posredovati državi. Če bo državni zbor amandma sprejel, naj bi posameznik ob prijavi stalnega prebivališča, stalnega naslova v tujini ali spremembi stalnega naslova v tujini navedel med drugim tudi naslednje osebne podatke: ime in priimek, datum rojstva ali enotno matično številko posameznika, staro stalno prebivališče, naslov, ki ga prijavlja, državljanstvo, zakonski stan, materni jezik, priimek in ime ter EMŠO posameznika, ki vodi gospodinjstvo, ter sorodstveno razmerje do njega. Narodnosti in veroizpoved lahko navede ali pa ne.
Albanci v Jelinčičevem domu
Zmago Jelinčič nam je povedal, da so predlog za spremembo podali, ker so to podatki, ki bi jih država že morala imeti in jih po njegovem mnenju zbirajo tudi v vseh ostalih državah. Kot pravi Plemeniti, se v Sloveniji dogajajo sistematične zlorabe sistema. Dodaja, da je imel na svojem naslovu na Bleiweisovi tudi sam prijavljenih več kot deset Albancev, a še sam ne ve, kako. Ob tem je zaposlene na upravnih enotah v svojem slogu obtožil celo nevestnega dela in morebitnega prejemanja podkupnin. Ko smo ga povprašali, zakaj bi država potrebovala podatek o tem, kdo vodi gospodinjstvo, je pojasnil, da je treba vedeti, kdo se h komu prijavlja. Na vprašanje, ali to pomeni, da se bodo morali partnerji ob menjavi in prijavi stalnega prebivališča odločati, kdo »nosi hlače v družini«, Janez ali Micka, je najprej odgovoril, da se že dolgo ve, da so to Micke, nato pa pojasnil, da bosta lahko pač oba (deljeno) nosilca gospodinjstva.
Mnenje informacijske pooblaščenke
Na predlog sprememb se je že odzvala informacijska pooblaščenka, ki je poslancem in poslankam državnega zbora poslala dopis, v katerem jih opozarja, da iz objavljenih gradiv ni razvidno, za kakšne namene naj bi se prej omenjeni podatki zbirali in nadalje obdelovali. Poleg tega izpostavlja, da ti podatki niso v ničemer vsebinsko in vzročno povezani s prijavo stalnega prebivališča. »Prav tako ni povsem jasno razvidno, ali gre za obvezno zbiranje oziroma določeno obliko obvezne opredelitve glede zgoraj navedenih podatkov. Izpostavljamo tudi, da gre za podatke, ki se na podlagi Zakona o prijavi prebivališča doslej v taki obliki niso zbirali,« so še izpostavili v uradu informacijske pooblaščenke. Dodali so, da v zvezi z zbiranjem podatkov o narodnosti, veroizpovedi in maternem jeziku ustava v 41. členu opredeljuje pravico do svobode vesti in določa, da se nihče ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja. Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je namreč svobodno.
Zmago Jelinčič je za naš časnik pojasnil, da naj bi podatke o narodnosti in veroizpovedi izpolnili le tisti, ki bi to želeli.
Hud poseg v zasebnost
»Zbiranje navedenih posebej občutljivih osebnih podatkov pomeni ne le hud poseg v zasebnost posameznikov, ampak lahko prinaša tudi najrazličnejše nevarnosti tveganja za diskriminacijo posameznikov,« je v svojem mnenju zapisala informacijska pooblaščenka, ki je svoj dopis naslovila še na državni svet, varuha človekovih pravic, zagovornika načela enakosti in ministrico za pravosodje Lilijano Kozlovič.
