Nezanesljivi testi in nejasna navodila vnašajo nemir

Ko logika odpove – zgornja meja površin bega slovensko javnost

Antun Katalenić
10. 2. 2021, 20.00
Deli članek:

Včeraj so po dolgem čakanju vrata lahko odprle prodajalne. Ne glede na vrsto blaga, a zgolj tiste s površino do 400 kvadratnih metrov.

Bobo
Trgovci so bili deležni veliko pomoči države, a so vseeno utrpeli hude posledice zaradi krize.

Kulturni praznik je za večino Slovencev pomenil prost dan, kar pa ni nujno veljalo za tisoče zaposlenih v trgovinah. Ti so se namreč po večmesečnem premoru od dela včeraj vrnili v prodajalne, še pred tem pa so morali pridobiti negativni izvid hitrega testa. Tisti, ki so imeli srečo, so to lahko opravili pred začetkom dela še isti dan, mnogi pa so se morali na lastno pest podati na eno od točk za množično testiranje. »Prosto po Prešernu« je datumu primerno situacijo opisal generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS) Ladi Rožič, ki je opozoril, da – ker je negativen izvid pogoj za delo – ima delavec pravico, da je za čas in morebitne potne stroške, nastale iz testiranja, »kompenziran«. Hitropotezne rešitve vlade – spomnimo, da je bil veljavni odlok sprejet komaj tri dni prej – Rožiča ne presenečajo več. V telefonskem intervjuju za Svet24 je tako sindikalist dejal, da so ljudje zbegani, ker ni jasnih navodil. Po njegovih informacijah je sicer okuženost med prodajalci včeraj znašala manj kot 0,5 odstotka, ob vrnitvi v trgovine pa ostaja odprto vprašanje o natančnosti teh testov, še toliko bolj pa si javnost razbija glavo, ko poskuša razumeti, zakaj se odpirajo zgolj prodajalne s površino do 400 kvadratnih metrov.

Brez odgovorov

»Mislim, da tukaj ni nobene logike, saj je ne nazadnje 400 kvadratov neka izmišljena površina,« je bil oster Rožič, ki kot primer absurda postavlja avtosalone, ki jih opisuje kot več tisoč kvadratnih metrov velike prostore z majhnim številom strank, ki pa vseeno ne smejo odpreti vrat. S podobno usodo se srečujejo tehnične trgovine, ki prav tako ne morejo obratovati, kljub temu pa se da, kot je opozoril Rožič, iste naprave kupiti v navadnih trgovinah, kjer pa prodajalci nimajo znanja in sposobnosti svetovanja strankam. »Tukaj logika odpove.«

Ob vsem tem je Rožič dejal, da lahko samo ugiba o interesih za to odločitvijo, za katere pravi, da verjetno niso epidemiološki, pač pa ekonomski, češ da se na ta način lahko uniči slovensko trgovino: »Imamo najdlje zaprte trgovine, šole in najslabšo epidemiološko sliko. Nekaj mora biti hudo narobe s politiko.« Tudi na ministrstvu za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo nam niso znali podati razlage za zgornjo omejitev površine, namesto tega so se sklicevali na mnenje strokovne skupine za covid-19: »Pojasnjujemo, da smo kot predlagatelj sprememb ali dopolnil Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji vezani na vladni načrt sproščanja ukrepov ter na stališča in strokovne ocene zdravstvene stroke, tako NIJZ kot tudi posebne skupine pri ministrstvu za zdravje. Zadnje spremembe odloka smo pripravili na podlagi strokovnega stališča strokovne svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, v katerem se strokovna skupina strinja 's sproščanjem in odpiranjem vseh servisnih in trgovskih dejavnosti na površinah do 400 kvadratnih metrov, vendar le v primeru, da so v celoti upoštevana navodila NIJZ.« Ministrstvo za zdravje je do zaključka redakcije ostalo nemo na naša poizvedovanja, telefonska številka za medije pa je bila nedosegljiva.

V TZS bi radi čim prej vse odprli

V Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) tudi niso imeli odgovorov na naša poizvedovanja, so pa poudarili, da so vlado že pozvali, naj čim prej odpre vse prodajalne ne glede na blago ali površino – izboljšana epidemiološka slika bo verjetno to tudi v kratkem omogočila. Do tedaj pa, kot je dejal Rožič, posameznim prodajalcem ne bo preostalo drugega, kot da fizično zmanjšajo trgovine in tako zadovoljijo kriterije, pri čemer bodo ustvarili večjo gnečo. Velja poudariti, da se omejitve, ki naj bi zagotavljale ohranjanje distance, nanašajo samo na stranke, ne pa na zaposlene v prostoru.

Nizko zaupanje v teste

Odgovorni so prav tako še v temi, kar zadeva hitre teste, ki so se na določenih točkah izkazali za izjemno nezanesljive, saj so lažno identificirali mnogo pozitivnih primerov, ki so nato bili ovrženi na PCR-testih. Sporen posel s kitajskimi hitrimi testi je tako dobil še dodaten črni madež, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne pa je napovedala, da bo prihodnji teden objavljen že nov razpis za hitre teste, hkrati pa pričakujejo prvo pošiljko iz skupne evropske nabave. Petodstotni delež testov iz evropskega naročila bo Slovenija dobila brezplačno, preostale teste pa bo plačala, a njihova cena trenutno še ni javna, je pojasnila državna sekretarka.