Generalni direktor direktorata za obrambno politiko na ministrstvu za obrambo Uroš Zorko je na včerajšnji spletni novinarski konferenci napovedal, da bo obrambno ministrstvo v prihodnje več pozornosti namenilo okrepljeni izgradnji zmogljivosti in pripravljenosti Slovenske vojske.
Kot je znano, je državni zbor sprejel zakon o investicijah v Slovensko vojsko, ki predvideva 780-milijonski vložek v prihodnjih šestih letih. Zakon je sicer v postopku ustavne presoje, ustavno sodišče pa je do dokončne odločitve zadržalo izvrševanje zakona.
Po Zorkovih napovedih bodo na ministrstvu okrepili podporne naloge zaščite in reševanja, tudi boja zoper pandemijo in aktivnosti v sklopu varovanja državne meje.
Okrepitev sil v BiH, Iraku in Maliju
Zaradi okrepljenih aktivnosti na omenjenih področjih bo prišlo do sprememb pri sodelovanju slovenskih vojakov na misijah v tujini.
Sodelovanje v operacijah na Zahodnem Balkanu sicer po Zorkovih besedah ostaja ena ključnih prioritet. »Pri tem se nameravamo postopoma iz kvantitativnega bolj osredotočiti na kvalitativni vidik sodelovanja ... Kot veste, so kadrovski resursi Slovenske vojske omejeni in določeno rezervo vidimo v postopni, delni rekonfiguraciji našega prispevka v Kfor (misija zveze Nato na Kosovu, op. p.),« je povedal Zorko. Obenem je poudaril, da bo do sprememb prišlo v dogovoru s preostalimi članicami Severnoatlantskega zavezništva.
O konkretnih številkah ni želel govoriti, na ministrstvu po njegovih besedah ocenjujejo, da bi se lahko število slovenskih vojakov na Kosovu letos in prihodnje leto zmanjšalo za nekje 100, zdaj jih je tam nastanjenih 250.
»Ocenjujemo, da bo morda z naslednjo, aprilsko rotacijo kontingent manjši za do 30 vojakov, torej za velikosti enega voda. Proti koncu leta in v drugem letu pa je morda manevrskega prostora še za dvakrat toliko,« je dejal Zorko.
Minister za obrambo Matej Tonin je že med ponedeljkovim obiskom slovenskih vojakov na Kosovu napovedal, da bo Slovenija del sil premestila v Bosno in Hercegovino, kjer pod okriljem Evropske unije poteka operacija Althea (Eufor).
V operaciji Althea trenutno sodeluje devet pripadnikov Slovenske vojske. »Slovenija marca prevzema skupino za spremljanje in povezavo, ki predstavlja vez med Euforjem in civilnim okoljem na dodeljenjem območju delovanja. S tem bomo močno okrepili prispevek v operaciji,« je pojasnil Zorko. Po njegovih besedah bo tako Slovenija na misiji podvojila število svojih vojakov na 20.
Slovenija bo del sil iz Kosova namenila še povečanju na misiji EU v Maliju, kjer po zadnjih podatkih delujeta le dva slovenska vojaka, in nadaljnjemu »angažiranju v preoblikovanih misijah v Iraku«, v kateri trenutno sodeluje šest oziroma sedem slovenskih vojakov.
S spremembami na misijah v tujini bo Slovenija po besedah generalnega direktorja direktorata za obrambno politiko bolj uravnoteženo »zasledovala zunanjepolitične ambicije tako v regiji kot tudi na drugih kriznih področjih, ki jih mednarodna skupnost naslavlja s prenovljenimi pristopi«.
Med predsedovanjem pehotna četa bojni skupini EU
V skladu z ambicijami in lastnimi potrebami bo Slovenija po Zorkovih besedah okrepila pripravljenost naših enot v okviru Natovih odzivnih sil in Natove pobude pripravljenosti.
V času slovenskega predsedovanja svetu Evropske unije v drugi polovici letošnjega leta pa bo Slovenija za bojno skupino EU prispevala pehotne čete v velikosti do 190 pripadnikov, je še napovedal Zorko.
