Po tednu ali dveh zatišja lahko na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik, spet normalno oskrbujejo bolnike s covidom-19. Na rednem oddelku se jim je celo sprostilo nekaj postelj. Čuti se rahel upad števila okuženih, je na dopoldanski novinarski konferenci dejal direktor klinike Aleš Rozman.
A pojavnost virusa sars-cov-2 v naši družbi in po svetu je še vedno mnogo previsoka, je opozoril dr. Rozman in nato v dobre pol ure skušal razložiti, zakaj virus za človeštvo še vedno predstavlja veliko nevarnost.
Čredna imunost ne deluje
V Slovenijo je virus stopil v začetku lanskega leta. Rozman je spomnil, da je že takrat dejal, da vstopamo v neko novo normalnost in to se vse bolj kaže za res. Boj s covidom je na globalni ravni "tek na dolge proge," je opozoril. Breme virusa je v svetu namreč tako veliko, da se epidemija zlepa ne bo zaključila. Za to bo poskrbela evolucija.
Po prvotnem izbruhu virusa na Kitajskem decembra leta 2019 je nova večja težava nastopila pred dobrim mesecem dni, ko se je pojavil nov sev z mutacijo 484, ki so ga identificirali v Braziliji. Za tega kaže, da bi lahko bil odporen na protitelesa, ki v našem telesu nastanejo po okužbi s standardnim sevom novega koronavirusa. Primer tega je brazilsko mesto Manaus, kjer so spomladi doživeli nekakšno naravno pot virusa. Ker epidemije niso zamejili, je število okužb poskočilo, to je obremenilo zdravstveni sistem do kolapsa in prebivalci so z velikimi žrtvami dosegli čredno imunost. Po raziskavah dveh skupin neodvisnih strokovnjakov je v Manausu covid prebolelo med 60 in 70 odstotki prebivalcev mesta, kar bi moralo zadostovati za tako imenovano čredno imunost, ko se virus sicer še vedno širi, a ne more več priti do izbruha. S pojavom brazilskega seva pa je Manaos spet na točki nič. Znova imajo močan izbruh, znova imajo kolaps zdravstvenega sistema. "Čredna imunost ni trajen fenomen in ga ne moremo doseči taok, da se vdamo virusu in masovno prebolevamo val za valom, in gremo skozi vse te težke faze virusovega razvoja," je razložil Rozman.
Težave pri dobavi cepiva pomenijo več novih mutacij
Drug način, s katerim lahko dosežemo to čredno imunost pa so cepiva, je poudaril direktor klinike na Golniku. A tukaj je potrebno biti pazljiv, saj lahko cepiva na epidemijo vplivajo le, če jih porabimo dokler so učinkovita in če jih porabimo na hitro, zato da virus nima časa preskakovati iz tistih, ki so za virus dovzetni na tiste, ki so že dosegli imunost. Zato trenutna počasna dobava cepiv predstavlja veliko težavo.
Doslej smo zaznali tri mutacije - angleško, južnoafriško in brazilsko. Medtem ko se prva le hitreje prenaša, drugi dve ponujata možnost, da virus "imunsko pobegne tistim, ki že imajo protitelesa in ti vnovič zbolijo." Podatki kažejo, da so cepiva v različnih državah različno učinkovita "in to je tak zaskrbljujoč podatek, ki da misliti," je dejal Rozman.
Ukrepi, ukrepi, ukrepi ...
Edino kar nam še ostane so po mnenju Rozmana klasične zaščitne metode, o katerih stroka govori že od začetka epidemije, in ki jih moramo prebivalci izvajati sami. Nošnja mask, higiena kašlja in rok, telesna razdalja in omejitev stikov. To so edini načini s katerimi lahko prisotnost virusa zmanjšamo. To pa moramo storiti, da se izognemo novim, na cepiva odpornim sevom tega virusa. Virus je RNA virus, za katere je značilno, da zelo hitro mutirajo. "Če lahko rečemo, da se na milijon bolnikov pojavi ena uspešna mutacija, je velika razlika ali imamo na globalnem nivoju na leto okuženih milijon bolnikov in imamo eno uspešno mutacijo ali imamo na leto 100 milijonov okuženih bolnikov in imamo 100 uspešnih mutacij na leto," je pojasnil dr. Rozman.
Če virusa ne omejimo, bo ta "zdivjal", število uspešnih mutacij se bo povišalo, cepiva bodo neučinkovita in tako bomo bitko z virusom izgubili. Edina možnost za izhod iz te nove normalnosti je, da smo v koraku z virusom, da čimbolj zmanjšamo število okužb (tako na domačem kot globalnem nivoju) in ujamemo virusov tempo.
... a ne arbitrarni ukrepi
"Naša družba bo v bodoče drugačna. Ne bo slabša, ne bomo vedno zaprti in v maskah in otroci ne bodo v šolah, ampak najti moramo pameten način, da bomo to lahko vzpostavili in to je na nas državljanih," je poudaril Rozman. Da bi število virusa zmanjšali bomo po njegovem mnenju v prihodnje morali "omejiti število potovanj zaradi mutantskih variant, slediti tem virusom in biti hitrejši od virusa." Na tak način bomo družbo držali funkcionalno in se izognili trenutni zmedi. "Ko zadnje tedne zvečer prižgem televizijo, povsod različni interesi, odpirat, zapirat, danes to, jutri tisto, ta regija, druga regija ... To je vse tako podobno družbenemu deliriju, ki nas ne bo pripeljal nikamor," je dejal dr. Rozman. "Mi rabimo strateško razmišljanje, dolgoročni plan, ne moremo razmišljati kot da bo poleti vse dobro, potem bomo pa delali vse po starem."
