Zdravniki brez meja opozarjajo, da je šlo v razvoj cepiv ogromno javnega denarja, zaradi česar bi morala biti širše dostopna.
Evropska unija je pogodbe o nakupu cepiva sklenila s šestimi dobavitelji. To so Pfizer in BioNTech, Moderna, AstraZeneca, Sanofi-GSK, Johnson & Johnson in CureVac. Naročila je skupno 2,3 milijarde odmerkov cepiva. Ambiciozne napovedi s konca preteklega leta, ko so odmerke prejeli prvi državljani EU, so potihnile kmalu po tem, ko je Pfizer začasno zmanjšal dobave, tokratno samovoljno znižanje ciljev dobav s strani britansko-švedske firme AstraZeneca pa je v Bruslju naletelo na ostre reakcije. Evropska komisija je v odziv na napovedane težave AstraZenece pri dobavi cepiva vzpostavila mehanizem preglednosti pri njihovem izvozu, katerega namen bo nadzor nad spoštovanjem pogodb in ki bi teoretično lahko preprečil izvoz cepiva, če AstraZeneca ne bi v celoti izpolnila obljub. Po podpisani pogodbi bi morala namreč EU v prvem četrtletju tega leta dobiti 80 milijonov odmerkov, AstraZeneca pa bo po zadnjih informacijah zagotovila polovico te količine.
Kje so alternative
Če bo šlo vse po načrtu, bi Italijani odmerke s cepivom domače izdelave lahko začeli deliti septembra.
»Če se izkaže, da podjetja niso spoštovala svojih obveznosti, se bomo morali odločiti o pravnih posledicah,« je za nemški časnik Die Welt dejal nemški minister za gospodarstvo Peter Altmaier. Nemčija ni edina, ki javno grozi s tožbami, medtem pa so nekatere članice vzele stvari v svoje roke. Prednjači Madžarska, ki je pohitrila postopke odobritve cepiv in lastnoročno dala zeleno luč ruskemu cepivu sputnik V in kitajskemu cepivu sinovac. Vlada je prav tako že podpisala pogodbe z dobavitelji teh cepiv, tako da bodo imeli naši vzhodni sosedje na voljo dva milijona odmerkov ruskega in pet milijonov odmerkov kitajskega cepiva. Zahodno od nas pa Italijani upajo, da bodo pred jesenjo lahko omogočili cepljenje s cepivom domače izdelave; cepivo podjetja ReiThera z obrobja Rima je prestalo šele prvo fazo testiranja, vlada pa je obljubila vlaganja javnega denarja v nadaljnji razvoj.
WHO kritičen
Ideje o evropskem omejevanju izvoza je naletela na kritike Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus se sicer ni neposredno odzval na mehanizem EU, a je opozoril, da se je treba učiti na podlagi izkušenj pri spopadanju s HIV oziroma aidsom in pandemijo prašičje gripe leta 2009. Zdravila za aids so v države v razvoju prispela skoraj desetletje po tistem, ko so jih prejeli bolniki v razvitih državah. Cepiva proti prašičji gripi pa so države v razvoju prejele šele, ko je bilo epidemije že konec, je povedal Ghebreyesus. »Želimo to zdaj ponoviti? Mislim, da ne,« je dejal. A očitno se dogaja prav to. Projekcije za nekatere najrevnejše afriške države denimo predvidevajo, da bi te lahko dosegle precepljenost šele leta 2024.
Revni proti bogatim
Globalno proizvodnjo cepiva, ki bi lahko pospešeno privedla do konca pandemije, bi lahko omogočil suspenz pravil Svetovne trgovinske organizacije (WTO) o intelektualni lastnini. In ravno to predlagata prvopodpisani Republika Južna Afrika in Indija, ki sta na dnevni red srečanja WTO 4. februarja umestili predlog o tem, da bi zaradi splošne nevarnosti koronavirusa naredili izjemo, ki bi od proizvajalcev cepiv zahtevala, da začasno prekličejo patente in s tem omogočijo državam, da same lažje izdelujejo odmerke za zaščito prebivalstva.
Do sto držav je nakazalo podporo predlogu, Kenija, Esvatini, Mozambik, Pakistan, Bolivija, Venezuela, Mongolija, Zimbabve in Egipt pa so se tudi uradno podpisali pod dokument, ki bi, dokler ne bi kot planet dosegli precepljenosti, suspendiral stroga pravila WTO, ki so v globalni veljavi od 90. let dalje. Predlog je na mizi že od oktobra, a se zdi, da prvotne nasprotnice, to so ZDA, EU, Združeno kraljestvo, Avstralija, Brazilija, Kanada, Japonska, Norveška in Švica, ne bodo odstopile od zaščite interesov nekaj farmacevtskih gigantov nasproti 7,7 milijarde prebivalcev sveta.
