Kot so v sindikatu, ki ga vodi Frančiška Ćetković, opozorili v javnem pismu, ki so ga naslovili na vlado, je zaračunavanje storitev ob prebolelem covidu-19 in drugih boleznih po njihovem mnenju nepregledno. Zapisali so, da v zadnjem času prejemajo vrsto pritožb in vprašanj stanovalcev domov za starejše ter njihovih svojcev glede zaračunavanja storitev oziroma razvrščanja stanovalcev domov v višje kategorije oskrbe po prebolelem covidu-19 in drugih boleznih.
Zavedajo se, da mnogi oskrbovanci potrebujejo dodatno zdravstveno in socialno oskrbo, vendar pa pri razvrščanju v višje kategorije oskrbe po njihovem zaračunavanje storitev ni pregledno. Vprašanja so povezana z razmejitvijo zdravstvenih storitev, ki se ne smejo dodatno zaračunavati, in storitvami socialne oskrbe, ki jih plačujejo stanovalci domov za starejše.
Sindikat poudarja, da so mnogi starejši v domovih za starejše umirali, šele podrobnejše analize in preiskave pa bodo pokazale, ali je bilo za stanovalce domov ustrezno poskrbljeno in ali so bili ti deležni ustrezne zdravstvene oskrbe.
Neenakopraven položaj
"Povsem nesprejemljivo je, da morajo tisti, ki so preboleli covid-19, sedaj nositi še stroške zaradi potreb po dodatni zdravstveni ali socialni oskrbi, pacienti, ki ostanejo v bolnišnicah na negovalnih oddelkih, pa ne plačajo ničesar, kar pomeni, da gre za neenakopraven položaj," še opozarja sindikat upokojencev.
Sindikat zato zahteva, da odgovorni stanovalce domov in javnost natančno obvestijo o dodatnih storitvah zdravstvene nege ter o dodatnih storitvah socialne oskrbe, ki jo zaračunavajo po prestani bolezni covid-19 in drugih obolenjih. Kot pravijo, mora denar za dodatne stroške obravnave domovom za starejše zagotoviti zavod za zdravstveno zavarovanje oziroma državni proračun države, nikakor pa jih ne sme zaračunavati stanovalcem.
Kaj je z zakonom?
V sindikatu tudi menijo, da je vsem stanovalcem domov, ki potrebujejo dodatno oskrbo, treba zagotoviti dodatek za pomoč in oskrbo in šele nato zaračunavati višje cene storitev zaradi prekvalifikacije v višjo stopnjo oskrbe.
Zato vladi predlagajo, da po hitrem postopku pripravi spremembo zakona, ki ureja varstveni dodatek, tako, da bo ta pripadal tudi stanovalcem domov za starejše ter da upokojencem pravica do varstvenega dodatka ne bo omejena s starostjo.
Ob tem od vlade pričakuje tudi informacije o tem, kaj se dogaja z zakonom o dolgotrajni oskrbi, ki je bil v javni razpravi.
Kot še dodajajo v sindikatu upokojencev, je ob vsem dogajanju v domovih za starejše in vedno hujših stiskah starejših, ki ostajajo doma brez pomoči, zakon o dolgotrajni oskrbi več kot potreben.
