Kot je v imenu predlagateljev seje, LMŠ, SD, Levice in SAB, pojasnil Aljaž Kovačič (LMŠ), dodelitev sredstev Zavodu Iskreni "smrdi po klientelizmu in korupciji", krivda pa je na ministru, ki da je z zavodom osebno povezan, prav tako je z njim povezana tudi njegova stranka NSi. Ob tem je Kovačič kot sporne omenil tudi nekatere vsebine, objavljene na spletni strani zavoda, ki da spodbujajo diskriminacijo, se zavzemajo za prepoved splava in dvomijo v učinkovitost cepljenja.
Kot eno najbolj spornih vprašanj so poslanci iz vrst opozicije na seji izpostavili sestavo komisije, ki je odločala o dodelitvi sredstev na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije covida-19. Po njihovih navedbah so namreč trije od petih članov komisije povezani s stranko NSi, med njimi pa sta dva na ministrstvu zaposlena na ministrovo zaupanje.
Minister je zatrdil, da v nobeni obliki ni sodeloval in vplival na rezultate razpisa, sklepe o dodelitvi sredstev je po pooblastilu podpisal državni sekretar Cvetko Uršič. Med 135 prispelimi vlogami je bilo izbranih 17 organizacij, prejele pa so toliko sredstev, za kolikor so zaprosile, saj bi bilo kakršnokoli zniževanje v nasprotju z razpisnimi pogoji, je pojasnil minister in dodal, da je bil najvišji možen znesek 130.200 evrov.
Minister je zanikal, da je prišlo med razpisom do spremembe razpisnih pogojev, kot mu očitajo. Kot je pojasnil, je namreč v razpisu določeno, da mora imeti koordinator projektov izobrazbo pedagoške, sociološke ali socialne smeri vsaj stopnje VI/2. Še pred potekom roka za prijavo na razpis so iz dveh organizacij prosili za pojasnilo, ali je lahko koordinator tudi politolog ali teolog, pri čemer so jim v skladu s pravilnikom iz leta 2011 odgovorili pritrdilno. Po Uršičevih besedah tega vprašanja niso poslali iz Zavoda Iskreni, ampak dveh drugih organizacij.
Glede razpisne komisije pa je Cigler Kralj pojasnil, da je članico svojega kabineta Matejo Softić imenoval za predsednico komisije zaradi 14-letnih izkušenj pri pripravi razpisov. Glede cepljenja je ponovil, da zavod nima uradnega stališča o cepljenju, da pa sam podpira cepljenje in se bo proti covidu-19 tudi sam cepil, ko bo na vrsti. Pri tem je opomnil, da smo svobodna družba in dopušča različna mnenja.
Cigler Kralj je med drugim poudaril, da zavoda ni ustanovil, ampak je bil med soustanovitelje vpisan leta 2018, od tega pa je odstopil, preden je postal minister. To pa ni primerljivo s solastništvom v podjetju, saj gre za neprofitno organizacijo, ki nima lastnika.
Minister je ob tem napovedal, da bodo v skladu z zaprosilom poslali tudi dokumentacijo parlamentarni komisiji na nadzor javnih financ. Prav tako pa pripravljajo nekaj tisoč strani dokumentacije za Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), ki jo bodo posredovali do torka.
Predsednik KPK Robert Šumi je pojasnil, da so v komisiji na podlagi poročanja v medijih uvedli predhodni preizkus preverjanja konflikta interesov. Za konflikt interesov po njegovih besedah ni dovolj prebrati definicije v zakonu, ampak se je treba zavedati, da govorimo o zasebnem interesu, ki pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist uradne osebe ali njenih družinskih članov, fizičnih ali pravnih oseb, s katerimi je imela ta oseba poslovne, osebne ali politične stike.
Glede integritete pa je dejal, da gre za eno najpomembnejših vrlin, ki pride do izraza takrat, ko jo živiš, ko te nihče ne gleda. V tem primeru gre po njegovih besedah za integriteto tistih, ki določajo, kdo bo v razpisni komisiji, in tudi integriteto članov komisije, ki morajo ravnati odgovorno. "Ko je ravnanje skladno z visoko stopnjo integritete, takrat odpadejo vsa korupcijska tveganja," je dejal Šumi.
Andrej Rajh (SAB) je opozoril, da v razpisu ni nobene klavzule o konfliktu interesov, da pa bi morale uradne osebe že po veljavni zakonodaji predstojnika obvestiti o nasprotju interesov, pri čemer ni dovoljen že videz nepristranskosti. "Če nobena od uradnih oseb teh postopkov ni sprožila, se bojim, da je razpis brezpredmeten in ga je treba razveljaviti," je dejal.
Primož Siter (Levica) je prepričan, da je šlo pri dodeljevanju sredstev za premišljeno politično akcijo. Jožef Lenart (SDS) pa je med drugim poudaril, da so bili na razpisu uspešni različni zavodi, ne pa samo zavodi, ki so povezani s Katoliško cerkvijo.
Ministru v bran se je na seji postavilo več poslancev NSi. Tako je poslanec NSi Aleksander Reberšek pozval predlagatelje seje k enakim merilom za vse in navedel, da je predsednik LMŠ Marjan Šarec v prvem mesecu svojega županovanja v Kamniku podelil 72.000 evrov PGD Šmarca, sam pa zasedel mesto v nadzornem svetu društva.
Tadeja Šuštar (NSi) pa je med drugim prebrala tudi izjavo direktorja Zavoda Iskreni Igorja Vovka, ki se je opravičil za odsotnost. V njej je med drugim izpostavil pravico do svobodnega mišljenja in delovanja ter poudaril, da ni razloga, da zavod ne bi bil upravičen do javnih sredstev.
V Zavodu Iskreni tudi predlagajo ukinitev vseh razpisov za nevladne organizacije, razen podpore humanitarnim organizacijam, pri čemer bi večji del sredstev nevladnim organizacijam namenili državljani neposredno od dohodnine. Predlog so podprli tudi nekateri koalicijski poslanci, v opoziciji pa nekateri menijo drugače. To, da je nekdo v javnosti najbolj prepoznaven, še ne pomeni, da dela najbolje, je pojasnil Kovačič.
Člani odbora so na predlog opozicije sprejeli sklepa, s katerima pozivajo ministrstvo za delo, da v treh dneh DZ pošlje dokumentacijo z razpisa, KPK pa predlagali, da preuči morebitne sume korupcijskih tveganj. Na predlog koalicije pa so sprejeli sklepa, v katerih pozivajo izvajalce javnih razpisov, naj odločajo izključno na podlagi kriterijev razpisa, ne pa na podlagi svetovnega nazora prijaviteljev, in predlagajo ministrstvu za delo, da DZ posreduje podatke o višini dodeljenih javnih sredstev nevladnim organizacijam v zadnjih desetih letih.
