Minuli teden so znanstveniki Pfizerja in BioNTecha objavili laboratorijske študije, po katerih je cepivo Pfizer/BioNTech učinkovito zoper britanski sev novega koronavirusa, ki so ga odkrili tudi pri nas. Medtem tri laboratorijske študije južnoafriškega seva, ki sicer še niso medsebojno pregledane, dajejo slutiti, da bi bila cepiva zoper njega lahko manj učinkovita. Tega seva pri nas še niso odkrili.
»Pozorno spremljamo tega v Južni Afriki, ki je malo bolj zaskrbljujoč, a vseeno ne gre za nič, česar ne bi mogli obvladati,« je miril Fauci. Za cepivo, ki ga razvija Moderna, so tako že napovedali testiranje dodatnih odmerkov, ki bodo ciljali na južnoafriški sev novega koronavirusa.
Ni razlogov za preplah
»Za zdaj ni razloga za preplah,« miri tudi biokemik Roman Jerala, ki je s svojo ekipo raziskovalcev Kemijskega inštituta v Ljubljani prispeval naš drobec h globalnim prizadevanjem za razvoj cepiva.
»Dejstvo je, da protitelesa rekonvalescentov in cepljenih oseb nekoliko slabše nevtralizirajo to varianto virusa. Glede na to, da gre za zdaj za najbolj odporno varianto, je smiselno, da so začeli razvijati in raziskovati možne spremembe cepiva, da bomo pripravljeni, če se bo ta varianta razširila. Načrtujejo, da bi lahko ponudili dodaten odmerek cepiva proti varianti,« pravi Jerala.
Do novega seva je v Južnoafriški republiki verjetno prišlo, ker se tamkajšnje oblasti na pojav novega koronavirusa niso odzvale s karanteno in so mu pustile, da prekuži populacijo. »Mutanti virusa nastajajo ves čas in v vsakem okuženem človeku je hkrati prisotnih več variant. Če ima katera od variant prednost glede širjenja in okužbe drugih celic, se ta varianta razširi v populaciji. Variante, odporne na protitelesa, so se pojavile pri imunsko oslabljenih osebah, pri katerih je okužba trajala dlje časa. Res pa so se enake mutacije neodvisno pojavile večkrat, kar nakazuje, da najbrž predstavljajo neko prednost za virus,« pojasnjuje Jerala.
Za južnoafriški sev je značilno, da je bolj kužen, a manj smrtonosen. Demografi sicer lokalizirano nižjo smrtnost v Južnoafriški republiki pripisujejo tudi mlajši povprečni starosti prebivalstva. Druga zgodba je sev, ki so ga odkrili v Združenem kraljestvu, ki je bolj kužen od seva, najprej identificiranega v kitajskem Vuhanu, in morda bolj smrtonosen, vendar cepiva zoper njega nimajo zmanjšane učinkovitosti. Pri nas so tako imenovani britanski sev pred dvema tednoma prvič zaznali v jeseniški bolnišnici.
Jerala sicer ocenjuje, da bo novi sev pokazal zmanjšano učinkovitost pri vseh že razvitih cepivih. V Sloveniji trenutno cepimo s cepivom Pfizer/BioNTech, za katerega še ni napovedanih dodatnih odmerkov.
Cepivo AstraZeneca ni manj učinkovito pri starejših
V nepovezani zgodbi je nemški medij Handelsblatt navajal neimenovane člane nemške zvezne vlade, ki so podali mnenje, da je cepivo britansko-švedskega giganta AstraZenece pokazalo le osemodstotno učinkovitost pri starejših od 65 let. AstraZeneca je te trditve postavila pod vprašaj; kasneje jih je kot zmešnjavo s številkami komentiralo tudi nemško ministrstvo za zdravje.
»Ni jasno, od kod so nemški mediji prišli do trditev o taki nizki učinkovitosti cepiva, ki je malo verjetna. Cepivo AstraZenece so res testirali na majhnem številu starejših, zato imajo rezultati, čeprav niso bistveno slabši v tej starostni kategoriji, širok interval zaupanja, torej 95-odstotno verjetnost, da bo zaščita v določenem območju, in nižja meja je morda res lahko samo osem odstotkov. Lahko se zgodi, da bi EMA (Evropska agencija za zdravila, op. p.) odobrila cepivo le za določeno starost, na primer od 18 do 55 let, in bi počakali na bolj obsežne rezultate testiranja cepiva na starostnikih. Testiranje cepiva AstraZenece v ZDA še poteka, na voljo bodo tudi rezultati cepljenja v Veliki Britaniji,« je slednje komentiral Jerala.
