Sedmi protikoronski zakon Ta med drugim določa, da lahko delodajalec zaposlenemu, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, torej praviloma v starosti 60 let in s 40 leti delovne dobe ali v starosti 65 let in z najmanj 15 leti zavarovalne dobe, odpove delovno razmerje brez navedbe razloga. Pri tem bo imel delavec pravico do odpravnine. Ukrep je naletel na številne kritike.
Gre za določbe iz sedmega protikoronskega zakona v zvezi s prisilno upokojitvijo, ki so bile deležne kritik, še preden je v zvezi z njimi sploh prišlo do parlamentarnega postopka. Ko so v roke predlog o prisilnem upokojevanju dobili poslanci, ga je opoziciji na seji matičnega odbora DZ za finance uspelo iz zakonskega besedila črtati, vendar so ga poslanci pozneje na plenarni seji DZ na predlog SDS in NSi vanj vrnili. Dodali so le člen, da ima delavec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi pravico do odpravnine.
Nemudoma se je odzvala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Njihovi prvi odzivi so bili, da je sedmi protikoronski zakon v tem delu diskriminatoren in ustavno sporen. Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je dejala, da zakon »grobo posega v sistemsko zakonodajo, da je ukrep trajen in ne začasen ter da nepremišljeno posega ne samo v sistem delovnopravne zakonodaje, temveč tudi v pokojninski sistem in neposredno v pravice tistih, na katere se nanaša, posredno pa lahko na celo populacijo upokojencev«. Napovedala je, da bodo predlagali ustavno presojo in začasno zadržanje izvajanja spornih določb.
Kdaj bodo odločili
To so tudi storili, saj menijo, da bi sicer lahko na strani delavcev prišlo do nepopravljive škode. Skupaj s Konfederacijo sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacijo sindikatov 90 Slovenije, Konfederacijo novih sindikatov Slovenije Neodvisnost, Konfederacijo sindikatov javnega sektorja, Slovensko zvezo sindikatov Alternativa in Zvezo delavskih sindikatov Slovenije Solidarnost (v nadaljevanju reprezentativne sindikalne centrale) so namreč pretekli konec tedna na ustavno sodišče vložili predlog za ustavno presojo prisilnega upokojevanja po sedmem protikoronskem paketu (PKP7).
Na Ustavnem sodišče Republike Slovenije torej zdaj predlog čaka na presojo in začasno zadržanje. Koliko časa bo trajalo, da bo sprejeta odločitev, ni jasno. Z ustavnega sodišča so nam sporočili le, da je težko napovedati časovnico, »a da bodo vsaj o predlogu za začasno zadržanje odločali relativno hitro, v nekaj tednih od prejema vloge.«
Kaj delodajalcu omogoča ta zakon
Od letošnjega januarja dalje mu omogoča odpustitev delavca, ki je izpolnil pogoje za upokojitev, brez navajanja drugih razlogov, z odpovednim rokom 60 dni in odpravnino, kot pripada na primer trajno presežnemu delavcu. Odločitev o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je torej prepuščena subjektivni odločitvi delodajalca brez vsebinske obrazložitve in tako je delavec, ko izpolni pogoje, pod stalnim pritiskom možnosti, da se ga odpusti.
Da se zaposlovalci že poslužujejo te določbe, kažejo podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ). Delodajalci so že vložili 500 poizvedb na to temo, tako da je realno, da te dni že prihaja do odpovedi po tej ureditvi. Po besedah Jerkičeve je sicer letos 16.000 delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev. »Kot rečeno, za 500 so delodajalci do prejšnjega tedna že poslali poizvedbe glede izpolnjevanja pogojev. Upokojen še ni nihče, ker zakon predvideva dva meseca odpovednega roka,« je pojasnila. Na vprašanje, kaj se bo zgodilo z odpovedmi pogodbe o zaposlitvi, ki bodo izdane pred odločitvijo sodišča o zadržanju določbe, je Jerkičeva dejala, da če bo delavec še v odpovednem roku, odločitev ne bo učinkovala in delavca ne bodo odpustili, če pa bo do odločitve ustavnega sodišča že upokojen, se ne bo dalo storiti nič. »Odločitve ustavnega sodišča nimajo retroaktivne veljave,« je še dejala.
Kontradiktorni cilji
Tudi pravna sila opozarja na to določbo zakona. Odvetnik Iztok Ščernjavič, ki je bil med snovalci ustavne pritožbe, je dejal, da je sedmi protikoronski zakon v tem delu »diametralno nasprotje tega, kar izhaja iz ustave in mednarodnih aktov«. Ureditev po njegovih besedah krši ustavna načela pravne države, in sicer načela jasnosti in določnosti načela predpisov ter varstva zaupanja v pravo in zlorablja nujni zakonodajni postopek. Določbi namreč pomenita veliko sistemsko spremembo delovnopravne zakonodaje, kar bi terjalo poglobljeno razpravo in socialni dialog, je ocenil. »Sprašujemo se, ali je ta ukrep res primeren, nujen in sorazmeren,« je dejal odvetnik.
Kot je izpostavil, je v zakonu kot cilj tega ukrepa navedeno lajšanje bremena delodajalcev v postopku odpovedi, s čimer se jim pomaga do večje konkurenčnosti in poveča možnost zaposljivosti starejših. »Snovalci zakona sicer v medijih kot cilj izpostavljajo tudi, da bo zaradi tega lažje zaposlovanje mladih, a to v zakonu sploh ni navedeno.« Problematično je po njegovem tudi, na kakšen način se želi zastavljene cilje doseči. Opozoril je, da je prisilno upokojevanje tudi v nasprotju z uveljavljeno ureditvijo ZPIZ, ki spodbuja čim poznejše upokojevanje delavcev.
Še enkrat se je oglasil ZSSS in podčrtal, da je ukrep nesorazmeren, da ogroža pravice delavcev, njihovo socialno varnost, predstavlja grob poseg v osebno dostojanstvo in svobodo dela ter onemogoča učinkovito sodno varstvo delavca. Škoda bo po njihovem nastala tudi v širšem smislu, saj bo ukrep vplival na proračun ter pokojninsko in zdravstveno blagajno, v smislu, da ga bo bolj obremenil.
Ministra v njem ne vidita nič spornega
Medtem ko večina v tem delu zakona, ki govori o prisilnem upokojevanju, vidi velike probleme, pa ga kot neproblematičnega ne dojema minister za delo Janez Cigler Kralj, kar je mnoge presenetilo. Dejal je, da gre za nujen in učinkovit ukrep, ki bo koristil tako mladim iskalcem zaposlitve kot starejšim delavcem. »Vem, da je tudi nekaj nasprotovanja temu ukrepu, a gre večinoma za napačno interpretacijo,« je dodal.
Podobnih misli je tudi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, kar javnost sprejema z velikimi zadržki. Počivalšek namreč pravi, da »ne gre za prisilno upokojevanje, ampak le za to, da se bo delodajalec z delavcem, ki bi se lahko upokojil, o nadaljevanju njegovega dela dogovoril«.
