Začasno zadržanje izvajanje zakona o investicijah v Slovenski vojski (SV) bi bilo nesorazmerno, saj bi začasno ustavilo aktivnosti za nabavo ključnih obrambnih zmogljivosti, so ob informacijah, da naj bi ustavno sodišče sprejelo odločitev o zadržanju, ocenili na ministrstvu za obrambo.
Ustavno sodišče je v obrazložitvi odločitve o zadržanju izvrševanja zakona med drugim navedlo, da ocenjuje, da bi izvrševanje zakona, če bi se izkazalo, da je protiustaven, povzročilo hujše škodljive posledice, kot če se morebiti ustavnoskladen zakon relativno kratek čas do končne odločitve sodišča ne bi izvrševal.
Ob tem so opozorili, da so za letošnje in prihodnje leto sredstva za naložbe v Slovenski vojski v proračunu tako ali tako že zagotovljena in se bodo investicije, načrtovane za ti dve leti, lahko izvajale. Z začasnim zadržanjem torej zgolj začasno preneha pravna podlaga, ki bi ministrstvu za obrambo dopuščala sklepanje tistih pogodb, ki pomenijo prevzemanje obveznosti za čas, ki presega obdobje sprejetih državnih proračunov.
Ustavno sodišče je sprejelo sklep s šestimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodnica Dunja Jadek Pensa ter sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli. Sodnik Jaklič je dal odklonilno ločeno mnenje.
Presoja ustavnosti
Državni zbor je zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski do leta 2026, ki v omenjenem obdobju predvideva skupaj za 780 milijonov evrov vojaških naložb, sprejel v drugi polovici novembra. Večji del sredstev bo šel za oblikovanje srednje bataljonske bojne skupine z nakupi oklepnih vozil.
Levica in SD sta po sprejetju zakona vložili tudi več kot 28.000 podpisov za začetek postopkov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, a je koalicijska večina le dan zatem potrdila sklep o nedopustnosti referenduma. Opozicija se je na ustavno sodišče zato obrnila z zahtevo za presojo ustavnosti omenjenega sklepa.
Koordinator Levice Luka Mesec je pozneje vložil še zahtevo za presojo ustavnosti samega zakona. Obenem je ustavnemu sodišču predlagal, naj do dokončne odločitve zadrži izvrševanje zakona. Ocenil je, da bi sklenjene pogodbe, s katerimi ministrstvo za obrambo prevzema obveznosti za celotno obdobje veljavnosti zakona, lahko v primeru zavrnitve navedenega zakona na referendumu predstavljale hudo finančno breme za državo, s tem pa bi nastale težko popravljive posledice. Predlagal je absolutno prednostno obravnavo.
Vlada se s predlogom Mesca ni strinjala in je ustavnemu sodišču predlagala, naj zahtevo za oceno ustavnosti oceni kot neutemeljeno, predlog za začasno zadržanje izvrševanja zakona pa zavrne.
Domnevno odločitev pozdravljajo
V Levici informacije o odločitvi ustavnega sodišča pozdravljajo. Mesec je v današnji izjavi novinarjem v DZ spomnil, da v tem primeru do končne odločitve ustavnega sodišča v tej zadevi minister za obrambo Matej Tonin "ne bo mogel kupovati orožja za 780 milijonov evrov, ki bi ga rad s tem zakonom, niti sklepati pogodb". V Levici obenem pa ugotavljajo, da to pritrjuje njihovim opozorilom, da "je bila prepoved referenduma o 780-milijonski nabavi orožja eno od najbolj nedemokratičnih dejanj v zgodovini Slovenije". "Ne more katera koli vlada preprosto odločiti, da ljudstvu vzame ustavno zagotovljeno pravico do referenduma zato, ker v gibanjih javnega mnenja opaža, da 75 odstotkov javnosti nekemu zakonu nasprotuje," je dejal Mesec.
Odločitev ustavnega sodišča po njegovih besedah berejo predvsem kot resen opomin "nedemokratom v vladi z Janezom Janšo na čelu, ki ga na žalost tu posnema tudi minister Tonin". V Levici upajo, da bo ustavno sodišče čim prej končalo postopke.
"Imamo pa zelo trden primer, ki smo ga zelo dobro podkrepili, da bi bilo treba ta zakon zaradi napak v postopkih bodisi razveljaviti bodisi dovoliti referendum o njem," je še poudaril Mesec. A odločbe ustavnega sodišča še ni prebral in ne ve, ali se nanaša le na izvajanje zakona, ali tudi na sklep DZ o nedopustnosti referenduma glede zakona. Tako domnevna odločitev za zdaj tudi ne spreminja ničesar glede referenduma.
S tako odločitvijo ustavnega sodišča sicer uradno še niso seznanjeni.
