Ustavno sodišče je konec decembra odločilo, da mora vlada najkasneje v ponedeljek, 4. januarja, omogočiti začetek izvajanja programov za otroke s posebnimi potrebami, ki se izvajajo v šolah in vzgojno-izobraževalnih zavodih za otroke s posebnimi potrebami. Vrnitve so se razveselili tako otroci kot tudi starši in učitelji.
Otroci pogrešali druženje
V Osnovno šolo Antona Janše Radovljica so v torek prišli skoraj vsi. Na vnovično odprtje so se dobro pripravili in dejavnosti prilagodili tako, da je čim manj možnosti za vnos in širjenje okužbe z novim koronavirusom, je povedalo vodstvo šole.
Otroci so se ob vnovičnem prihodu v šolo razveselili predvsem druženja. Učitelji pa bodo poskušali nadoknaditi izgubljeno pri znanju in na socialnem področju. Šolanje na daljavo je bilo namreč predvsem za otroke z večjimi razvojnimi težavami, ki potrebujejo več osebnega stika, zelo oteženo, je poročala STA.
Vedro je bilo tudi na Osnovni šoli Ljudevita Pivka na Ptuju in v Centru za usposabljanje Elvira Vatovec v Strunjanu. Na ptujski šoli ob ponedeljkovih hitrih testih zaposlenih tako kot v Radovljici ni bilo nobenega pozitivnega primera, v obalnem centru pa so okužbo ugotovili pri eni sodelavki.
Več težav z mejnimi primeri so ob ponedeljkovem hitrem testiranju imeli na OŠ Murska Sobota IV, kjer so pouk začeli šele v sredo.
Sistemska diskriminacija?
V skladu z zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami med otroke s posebnimi potrebami spadajo otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni oziroma otroci z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, otroci z avtističnimi motnjami ter otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe vzgoje in izobraževanja oziroma posebne programe vzgoje in izobraževanja.
V blejskem izobraževalno-svetovalnem centru Šolska svetovalnica pa glede odločbe ustavnega sodišča opozarjajo, da v Sloveniji šole za otroke s posebnimi potrebami ne obstajajo. Obstajajo namreč le osnovne šole, ki izvajajo različne vzgojno-izobraževalne programe zanje. »Osnovnim šolam, ki izvajajo prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom, posebni program vzgoje in izobraževanja za otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju ter druge posebne programe, v Sloveniji pravimo osnovne šole s prilagojenim programom (OŠPP),« je v javnem pismu zapisal Alen Kofol, profesor defektologije iz Šolske svetovalnice in nekdanji uspešni ravnatelj jeseniške Osnovne šole Poldeta Stražišarja. Osnovnim šolam, ki izvajajo vzgojno-izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, pa v Sloveniji pravimo redne (večinske) osnovne šole (OŠ).
Po besedah Kofola je ključno, »da postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami učencev ne usmerja v OŠPP oziroma OŠ, temveč v različne vzgojno-izobraževalne programe, ki se izvajajo znotraj posameznih vzgojno-izobraževalnih zavodov«, zato bi morali začeti izvajati vse programe za otroke s posebnimi potrebami, ne glede na to, v katerem vzgojno-izobraževalnem zavodu ti programi potekajo.
Čeprav je ustavno sodišče določilo, da se morajo 4. januarja programi za otroke s posebnimi potrebami že začeti, osnovne šole, ki izvajajo vzgojno-izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, do takrat niso dobile nobenih navodil, »kako naj učencem s posebnimi potrebami omogočijo izvajanje dodatne strokovne pomoči, fizične pomoči in prilagojenega izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa«. Slednji je na podlagi izvršljive upravne odločbe o usmeritvi določen z individualiziranim programom vsakemu posameznemu učencu s posebnimi potrebami. »Vzpostavljamo s tem sistemsko diskriminacijo med otroki s posebnimi potrebami, ki obiskujejo različne programe, ki so namenjeni njim?« se sprašuje Kofol.
Večina otrok v rednih oddelkih
Število otrok s posebnimi potrebami, ki so vključeni vrtce in osnovne šole, se že več kot desetletje vseskozi povečuje.
V vrtcih so otroci s posebnimi potrebami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programa predšolske vzgoje in dodatno strokovno pomoč, razvrščeni v redne oddelke vrtca. »V razvojne oddelke pa se vključujejo otroci z več primanjkljaji, ovirami oziroma motnjami, ki potrebujejo več prilagoditev in pomoči. V en razvojni oddelek so v skladu s standardi in normativi lahko vključeni najmanj trije in največ pet otrok s posebnimi potrebami,« je zapisano na spletni strani Inštituta za socialno varstvo.
Leta 2006 je redne oddelke v vrtcih obiskovalo 523 otrok s posebnimi potrebami (236 v razvojnih oddelkih), medtem ko je bilo leta 2017 takšnih otrok 1736 (133 v razvojnih oddelkih).
Vse več učencev s posebnimi potrebami se izobražuje tudi v rednih osnovnošolskih programih. V šolskem letu 2019/20 sta bila v Sloveniji po podatkih statističnega urada v osnovne šole vključena 13.302 otroka s posebnimi potrebami, kar 81 odstotkov pa se jih je vključevalo redne programe. Med njimi je bilo največ, 4296, otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, 975 otrok je imelo govorno-jezikovno motnjo, 805 jih je bilo dolgotrajno bolnih, 579 pa jih je imelo motnjo v duševnem razvoju. Ob tem je imelo 314 otrok čustvene in vedenjske motnje, 96 otrok je bilo gluhih ali naglušnih, 69 je bilo gibalno oviranih, 33 otrok pa je bilo slepih ali slabovidnih.
V prilagojenih programih osnovnih šol je bilo največ, 80 odstotkov, otrok z motnjami v duševnem razvoju, najmanj pa otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja (en odstotek).
