"Ker gre za aktivnost velikega pomena, ki je lahko povezana s tveganji, smo se - kot predvideva zakonodaja - odločili za izvedbo nadzora. Med nadzorom bomo preverili skladnost dobavljenega medicinskega pripomočka z zakonskimi zahtevami," so pojasnili na JAZMP. Obseg in trajanje nadzora je v tej fazi nemogoče napovedati, ker bodo na to močno vplivale ugotovitve, do katerih bodo prihajali med nadzorom.
Gre za hitre teste s Kitajske, ki jo je državi po ceni 1,982 evra z DDV dobavilo podjetje Majbert Pharm. Ministrstvo za zdravje je namreč v decembru kupovalo pol milijona hitrih testov za izvedbo množičnega testiranja prebivalstva na okužbo z novim koronavirusom.
Dvomi v zanesljivost
V zadnjih dneh pa so se pojavili sumi oz. dvomi, ali so ti testi tudi zanesljivi. Po poročanju spletnega portala Necenzurirano.si so v več primerih pokazali lažne pozitivne izvide. Posamezni paketi testov pa da so prišli v Slovenijo z deformiranimi ploščicami, od katerih je odstopal lakmusov papir. Pojavljajo se pomisleki, ali se lahko ti testi uporabljajo za delo na odprtem, torej v hladnem vremenu in vlažnem okolju.
Direktor Zdravstvenega doma Ravne na Koroškem Stanislav Pušnik je za STA pojasnil, da pri preverjanju hitrih testov niso dobili pričakovanega rezultata. Zato so deloma uporabili svoje teste in o tem obvestili ministrstvo za zdravje, ki jim pa še ni posredovalo zaključnega poročila. Od ministrstva so prejeli 1525 tovrstnih hitrih testov, z njimi pa so do danes testirali 225 oseb in identificirali 25 pozitivnih.
V Zdravstvenem domu Ljubljana pa so za medije pojasnili, da niso kompetentni ocenjevati bolj ali manj kvalitetnih hitrih antigenskih testov, lahko pa načeloma na osnovi izkušenj ugotovijo, da so PCR testi za določanje pozitivnih oz. negativnih testov na okužbo z novim koronavirusom do določene mere zanesljivejši od hitrih antigenskih testov. "Nikakor pa ZD Ljubljana ne daje ocene razlik med učinkovitostjo enih ali drugih hitrih antigenskih testov."
Država lahko zahteva reklamacijo
Po poročanju portala Necenzurirano.si, ki razpolaga s pogodbo o dobavi hitrih testov, ki jo je nekdanji minister Tomaž Gantar zadnji dan svojega mandata podpisal z direktorjem Majbert Pharma Klemnom Nicolettijem, lahko država v skladu s pogodbo za teste v primeru, če ti ne bi ustrezali zahtevanim standardom kakovosti, zahteva reklamacijo pri dobavitelju ali celo predčasno razdre pogodbo.
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne je v ponedeljek zagotovila, da bodo spremljali vse informacije glede morebitnih odstopanj pri hitrih testih in bodo tudi ustrezno ukrepali. Glede zanesljivosti hitrih testov pa je dejala, da gre pri pozitivnem testu zelo verjetno dejansko za okužbo. Medtem pa je treba biti pri negativnem rezultatu pozoren, saj tak rezultat velja le za čas testiranja, obstaja pa tudi verjetnost lažno negativnega testa.
Vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin pa je v torek na vprašanje, kako zanesljivi so hitri testi s Kitajske, odgovoril, da imajo testi izbranega kitajskega proizvajalca vse potrebne dokumente, izdelani pa so bili v posebni ekonomski coni takoj za Hongkongom. Ali bi lahko na račun njihove nizke cene v primerjavi z drugimi proizvajalci trpela njihova kakovost, je po Kacinovih navedbah zahtevno vprašanje, ki terja strokoven odgovor.
Lastnika podjetja znana iz piramidnih shem
Lastnika podjetja Majbert Pharm sta sicer od letos Amadej Alan Eferl in Klemen Nicoletti. Po poročanju medijev sta znana iz piramidnih shem, v katere ljudje vlagajo kripto valute, in shem mrežnega trženja. Nicoletti je v zadnjih letih sodeloval v kriptoprojektu Coinspace, v katerem naj bi denar izgubilo na milijone vlagateljev po vsem svetu. Marca lani, takoj ob izbruhu prvega vala epidemije v Evropi, sta Eferl in Nicoletti v Londonu skupaj z Mariom Pejčićem, ki je leta 2019 na sodišču priznal rop banke v Cerkljah, ustanovila podjetje za dobavo zaščitne opreme MyMask.
Njun poslovni partner je po poročanju medijev nekdanji član podmladka SDS Luka Lah, ki je med drugim tudi sprožil nekaj razburjenja v javnosti z nedavno objavo videoposnetka na družbenem omrežju, na katerem je poziral na zasebnem letalu, ki naj bi hitre teste pripeljal v Ljubljano, a nato po odločitvi pilota niso vzleteli, ker so na letalo namestili svojo promocijsko nalepko.
