Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo mutacij, ki so značilne za ta sev, niso odkrili, so zapisali v sporočilu za javnost. Pojasnili so, da so na inštitutu že v prvem valu epidemije analizirali genome virusov, ki so se širili po Sloveniji. Ugotovili so, da je v Sloveniji prisotnih več virusnih variant, med katerimi pa ni bilo bistvenih razlik v virulentnosti.
Za iskanje angleškega seva, ki se širi veliko hitreje kot običajni sev, so na inštitutu razvili algoritem za odkrivanje virusih variant v setih sekvenčnih podatkov. Tako so analizirali 290 virusnih genomov, ki so jih potrdili pri preiskovancih v osrednjeslovenski regiji med 12. oktobrom in 13. decembrom.
V vzorcih so potrdili tudi mutacijo D614G, ki so jo zaznali že v prvem valu pandemije. Ta se je pojavila februarja v Evropi in je postala dominantna različica virusa po celem svetu. Na inštitutu pa so v vzorcih zabeležili tudi dve dodatni deleciji v zapisu za beljakovino S.
Spremljali bodo še naprej
Glede na trenutno epidemiološko sliko bodo na inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo še bolj intenzivno spremljali razvoj ter pojav novih sevov virusa.
V zvezi s pojavom novih sevov v bližnji okolici Slovenije pa je namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Nuška Čakš Jager zatrdila, da je po hitri oceni tveganja Evropskega centra za nalezljive bolezni zaradi novih sevov opaziti hitrejše širjenje okužb, vendar zaenkrat še vedno ni podatkov o kakršnikoli večji grožnji za težji potek bolezni. Razmere še naprej intenzivno spremljajo, je dejala na novinarski konferenci.
