Pediatrinja Tina Bregant, ki je bila do nedavnega državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, poudarja, da sta s Tomažem Gantarjem, ko je ta bil še minister, dobro sodelovala, a se je vseeno pojavilo nekaj nesoglasij.
»V Sloveniji imamo več različnih računalniških sistemov. Zdravstveni delavci morajo po štirikrat vnesti iste podatke v sistem,« opozarja Bregantova. Takšne sisteme že poznajo na Finskem ali v Estoniji. Rešitve so na dlani, le uveljaviti jih moramo, pravi.
»Z digitalizacijo bi lahko prihranili, saj določenih stvari človeku ni treba delati. Potrebnih je na primer le nekaj klikov do celostne slike e-kartona, vse na enem mestu. To bi pomenilo tudi, da neha potovati pacient in začnejo potovati podatki.«
Gantar sredstva za digitalizacijo oklestil za 91 odstotkov
»Sredstva so, ker jih je EU temu namenila. Jasno je povedano, da so temelji RRF (sklad Evropske unije za obnovo in odpornost po epidemiji novega koronavirusa, op. p.) iz dveh stebrov. En steber je zelen, drugi pa digitalen. Če bi v Sloveniji namenili podoben delež sredstev RRF kot Nemčija, bi digitalizaciji namenili približno sto milijonov. Je pa res, da ne temelji vse na denarju, temveč na vsebinskih rešitvah. Veliko inovativnih rešitev, ki jih ponuja informacijska tehnologija (IT), bi lahko že uvedli, če bi seveda vsi skupaj pristopili k širši sliki zdravstvene IT-krajine v Soveniji. Minister Gantar je zagovarjal drugo tezo, naj se teh sto milijonov zniža na devet milijonov. To je precejšnje znižanje. Zakaj? Težko komentiram, verjetno je bolje, da to vprašanje zastavite njemu,« je dejala Bregantova.
»Sama mislim, da je to škoda, saj gre za nepovratna sredstva mehanizma RRF,« ocenjuje in izpostavlja, da bi digitalizacija olajšala pretok pacientov prek meja držav članic EU, kjer ima prebivalstvo neenak dostop do zdravstvenih storitev. »Kar se tiče zdravljenja raka, boste, če spadate v države nekdanjega vzhodnega bloka, deležni manj kakovostnega zdravljenja. Ta neenakost v zdravstvu zelo boli.«
Neenak dostop do zdravja v EU zelo boleč
»Vse države vzhodne EU smo namreč 'donorske' države medicinskih delavcev; naše medicinske sestre hodijo delat v Avstrijo, iz Poljske hodijo v Nemčijo, Veliko Britanijo. Tako se siromaši izvorna država; če bi imeli neki enoten prostor, do tega siromašenja ne bi prišlo,« Bregantova v digitalizaciji vidi uporabno orodje, pri katerem pa je vseeno treba biti pozoren na varovanje pacientovih osebnih podatkov. »Če je za tem EU, z evropsko zakonodajo, so kriteriji seveda strogi, kar pa je za bolnika koristno.«
