Kako je po državi poskrbljeno za tiste z nizkimi dohodki, za tiste, ki jim prihodki ne omogočajo dostojnega življenja? Preverili smo, kako v večjih slovenskih krajih pomagajo ranljivim.
Začnimo v Ljubljani, od koder prihaja bolj znana zgodba z javno kuhinjo. Gotovo ste že kdaj slišali za ljudsko kuhinjo Pod strehco na Zaloški ulici, ki jo je ustanovil zavod z istim imenom, v katerem je povezanih pet humanitarnih organizacij v celovito humanitarno dejavnost.
Gre za inovativen socialni projekt, ki se osredotoča na socialno šibke. Tem kuhajo tople obroke. Gre kot za nekakšno gostilnico, kjer se dobro je, se postreže z nasmehi, le plačati ti ni treba. Mesečno nahranijo prek 2000 socialno ogroženih oseb v Ljubljani, letno pa skuhajo kar 49.000 toplih obrokov v vrednosti 80.000 evrov.
Omejitve so jih zaprle
Kako pomembno je poslanstvo ljudske kuhinje, pričajo mnoge zgodbe hvaležnosti, tudi Ivanina, ki o Zavodu Pod strehco pravi: »Brez zadržkov pridem sem na kosilo. Moja situacija je takšna, da delam, ampak ne zaslužim dovolj, da bi si lahko vsak dan privoščila kosilo drugje kot v ljudski kuhinji. Dokler je nisem pred kratkim odkrila, sploh nisem kósila.«
Iz omenjenega zavoda so nam sicer sporočili, da je v času koronaomejitev njihov zavod zaprt, kot so zaprti tudi ostali gostinski obrati. »Tople obroke za domov v tem času kuhajo predvsem po šolah, mi pa jih bomo pričeli, ko bodo ukrepi to dovoljevali,« so povedali.
Delijo v podhodu
Vlogo na tem področju je zato nekoliko okrepila Mestna občina Ljubljana. Iz njihovega urada za komuniciranje so javili, da je odraslim v Ljubljani, ki si obroka zaradi socialne stiske ne morejo plačati, tudi v trenutnih zaostrenih razmerah zaradi covida-19 vsak dan na voljo topla malica v vsaj dveh socialnovarstvenih programih, ki jih sofinancira Mestna občina Ljubljana. »Brezplačne tople obroke dnevno razdeljuje Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote, ki deluje v Plečnikovem podhodu, suhe polnovredne obroke za s seboj (v običajnih razmerah pa tople obroke) pa zavetišče za brezdomce, ki deluje v okviru Centra za socialno delo Ljubljana, na Poljanski cesti. Po poročanju izvajalcev je v omenjenih dveh programih skupaj dnevno razdeljenih od 150 do 170 obrokov,« so pojasnili.
Poudarili so, da je cenovno dostopne obroke možno najti tudi med komercialnimi ponudniki za dostavo pripravljenih obrokov na dom. Seznam gostiln, ki nimajo tako visokih cen, so objavili na svoji spletni strani v rubriki aktualno, kjer je objava z naslovom Dostava hrane na dom. Ob tem so izpostavili še, da je vzpostavljena številka za nujno oskrbo prebivalcev Mestne občine Ljubljana, in to že od začetka epidemije. Dežurna številka je 040 788 698 in deluje v okviru Rdečega križa Slovenije Območnega združenja Ljubljana.
Število uporabnikov niha
Tudi v drugem največjem slovenskem mestu, v Mariboru, je poskrbljeno za toplo prehrano za socialno ogrožene. »Dom pod gorco je izvajalec storitve priprave in postrežbe socialnih obrokov v Mestni občini Maribor (MOM). Program koordinira in nadzira Center za socialno delo Maribor, ki določa upravičenost do socialnega obroka, praviloma so to prejemniki socialnovarstvenih pomoči,« so povedali.
V času epidemije program poteka običajno, le protokoli so nekoliko spremenjeni zaradi upoštevanja navodil NIJZ. »Občani hrano samo prevzemajo, ne morejo pa je pojesti v samem obratu socialne kuhinje. Občan pride s svojo posodo, vstopi posamično, ob vhodu je poskrbljeno za razkuževanje rok, med osebo, ki razdeljuje, in prejemnikom obroka je pregrada, seveda se uporabljajo maske in upošteva razdalja,« so razložili.
Dnevno sicer v Domu pod gorco pripravijo in razdelijo 530 obrokov. Cena posameznega znaša po 2,09 evra. Strošek poravna mestna občina. Kar zadeva število uporabnikov, zaznavajo nihanje njihovega števila, »nekaj je novih, nekateri pa zaradi nedelovanja javnega potniškega prometa po hrano tudi ne pridejo,« so v MOM izpostavili težavo.
Presojo opravi CSD
Humanitarci se bojijo, da je potreb po toplih obrokih več. Menijo namreč, da ljudje z roba ne poiščejo pomoči, četudi bi jo potrebovali, ker jih je sram.
Na Celjskem po besedah tamkajšnje občine med epidemijo število prosilcev po toplih obrokih ni naraslo. V njihovi občini jih sicer dnevno pripravljajo v OŠ Celje. Gre za program zagotavljanja toplih malic, ki ga financira občina. Občani se po hrano odpravijo v šolsko razdelilnico, kamor vstopajo posamezno ob predhodnem razkuževanju rok in z masko na obrazu. Upravičenci so prejemniki denarne socialne pomoči, starejši od 65 let, ki prejemajo varstveni dodatek in katerih dohodki ne omogočajo preživetja, tisti, dohodki katerih ne omogočajo preživetja, ob pogoju, da ne presegajo cenzusa za varstveni dodatek, in osebe s statusom invalida ter druge osebe, ki z dohodki, ki jih prejemajo, ne morejo preživeti. Kdo je upravičen do toplih obrokov, sicer presoja pristojni centra za socialno delo.
Viški hrane za 60 družin
V Mestni občini Kranj pa tople obroke ranljivim občanom zagotavljajo prek programa Razdelilnice hrane, ki ga financira občina. Stroški za zaposlene v programu in njegovo izvajanje ter materialni stroški znašajo okoli 120.000 evrov letno. Poleg tega imajo tudi program, v katerem razdeljujejo viške hrane, ki jim jih donirajo lokalne trgovine ter Biotehniški center Naklo. Viškov se zelo razveseli 60 družin, kar predstavlja okoli 100 občanov.
Razdelilnica, v kateri dnevno pripravijo 93 toplih obrokov, sicer tudi med epidemijo obratuje normalno. Povečanja števila uporabnikov v času korone, ne beležijo. So pa kot drugod do toplega obroka upravičeni posamezniki na podlagi napotnice CSD. Kriteriji so materialna ogroženost posameznika, ki ne presega cenzusa za pridobitev denarne socialne pomoči, socialna izključenost zaradi pomanjkanja materialnih virov, socialnih stikov ali zaradi občutka nemoči posameznika, da bi lahko spremenil situacijo, v kateri se je znašel.
Prehrambni paketi za 86.000 evrov
V Novi Gorici tistim, ki so se znašli v stiski, pomagajo s prehrambnimi paketi. Za socialno ogrožene posameznike in družine namreč pod okriljem Območnega združenja Rdečega križa Nova Gorica, tako pove tamkajšnja mestna občina, poteka program Donirana hrana, ki predstavlja dnevno zbiranje pripravljene sveže hrane po trgovskih centrih, ki je trgovcem ne uspe prodati, in njeno delitev socialno ogroženim. »Podatki kažejo, da je bilo med 1. januarjem in 31. novembrom 2020 razdeljenih 1400 družinskih paketov v skupni vrednosti okoli 86.000 evrov. Največ paketov donirane hrane trgovin je bilo razdeljene v mestni občini, in sicer 1116 družinskih paketov v vrednosti okoli 68.000 evrov. Delitev je potekala ves čas, razen v času prvega vala epidemije, ko beležimo enomesečni izpad delitve,« so pojasnili.
