Epidemija

V izolski bolnišnici najhujši pritisk pred 14 dnevi

S.R.
9. 12. 2020, 12.53
Posodobljeno: 9. 12. 2020, 13.08
Deli članek:

V jesenskem valu epidemije pritisk na bolnišnice čutijo tudi na Obali.

STA
Splošna bolnišnica Izola.

Razmere v Splošni bolnišnici Izola je na današnji novinarski konferenci pojasnil strokovni direktor bolnišnice Dušan Deisinger. Kot je pojasnil, je pri njih trenutno hospitaliziranih 57 bolnikov, okuženih z novim koronavirusom, od tega štirje potrebujejo intenzivno terapijo,a nihče med njimi ni priključen na ventilator. En bolnik je na žalost včeraj umrl. V izolski bolnišnici je doslej sicer skupaj umrlo 40 bolnikov s covidom-19, pri čemer je bil najmlajši star 55, najstarejši pa 96 let. Povprečna starost umrlih bolnikov je tako 85 let. 

Deisinger je še pojasnil, da se kljub temu, da so imeli v prvem valu le tri bolnike s sars-cov-2, ki so jih nato poslali v UKC Ljubljana, ter da je stanje na Obali glede na stanje drugod v Sloveniji razmeroma dobro, v tem jesenskem valu tudi pri njih soočajo s kar hudim udarom. Ta je bil najbolj izrazit pred približno 14 dnevi, ko so zabeležili največje število novih prihodov v bolnišnico. Obdobje sovpada tudi z razmahom okužb v dveh od njihovih domov za starejše. 

Sicer pa v izolski bolnišnici trenutno vse druge bolnike, za katere se predvideva hospitalizacija, testirajo s hitrimi testi. V kolikor je ta negativen, jih sprejmejo v nadaljnjo oskrbo, sicer pa se, če je to mogoče, hospitalizacija odloži za 14 dni. Pred 14 dnevi so začeli tudi z rednim testiranjem zaposlenih. Pri osebju, ki šteje 860 zaposlenih, so potrdili 107 primerov okužbe, trenutno pa jih je aktivno okuženih še 57. S hitrimi testi sicer uspejo testirati med 180 in 200 zaposlenih dnevno. Sicer pa izolska urgenca deluje kot doslej. V primeru povišane telesne temperature in drugih simptomov se opravi hitri test, rezultat katerega je znan v 15 minutah, tako da to ne podaljša nadaljnjega zdravljenja, je po poročanju STA izpostavil strokovni direktor. V tem času imajo sicer na urgenci manj bolnikov kot običajno, zato po njegovem "ni skrbi, da ne bi vseh teh, ki imajo neke dodatne težave oz. ne-covid bolezni, obravnavali povsem enako kot doslej".