Novice Svet24

Po svetu se razvija že 71 cepiv proti covidu-19. 13 jih je že v klinični fazi, sedem pa jih ima omejeno dovoljenje za uporabo - štiri na Kitajskem, dva v Rusiji in eno cepivo v Združenem kraljestvu.

Kaj lahko od teh cepiv pričakujemo, kakšni so rezultati, kar zadeva učinkovitost, režim hranjenja in stabilnost, ter katera cepiva bodo sploh na voljo pri nas, je danes na novinarski konferenci pojasnil profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani Borut Štrukelj.

Včeraj je Evropska agencija za zdravila (EMA) sporočila, da bodo do 29. decembra podali mnenje glede cepiva, ki sta ga razvila ameriški farmacevtski gigant Pfizer in nemško biotehnološko podjetje BioNTech. Mnenje bo po pričakovanjih pozitivno, kar bi pomenilo, da se bo cepljenje po državah članicah Evropske unije lahko začelo kmalu za tem. Štrukelj je ob tem dejal, da cepivo že uporabljajo v Veliki Britaniji, kar naše strokovnjake zelo veseli, saj lahko spremljajo, kaj se dogaja na Otoku.

Za Pfizerjevim cepivom so najbolj obetavni kandidati za evropski trg še cepiva družbe Johnson&Johnson, Moderne in AstraZenece. "Počasi se kopiči nabor dobrih in učinkovitih cepiv," je dejal Štrukelj.

Dobre novice glede shranjevanja in logistike

Vestnik

Profesor na Fakulteti za farmacijo je zadovoljen tudi glede stabilnosti cepiv in logistike. "Podatki, ki smo jih pridobili o cepivu družbe Pfizer, so bistveno boljši. Dajo nam možnost zaupanja v to, da bo cepivo stabilno," je dejal. Pfizerjevo cepivo se bo namreč res moralo skladiščiti pri temperaturah od - 70 do - 80 stopinj Celzija, vendar bo cepivo tudi pet dni stabilno na temperaturah med 2 in 8 stopinjami Celzija, dve uri pa na sobni temperaturi.

Še bolje kaže glede stabilnosti cepiva proizvajalca Moderna, ki je šest mesecev stabilno na temperaturi -20 stopinj Celzija in kar 30 dni na temperaturah od 2 do 8 stopinj Celzija. Cepivo proizvajalca AstraZeneca pa je v tej kategoriji absolutni zmagovalec, saj je na temperaturah, ki jih doseže že domač hladilnik, stabilno celo leto.

Štrukelj je ob tem poudaril, da ni potrebno tekmovati glede učinkovitosti cepiv, ko je ta dokazano nad 90 odstotki. "Vse kar je nad 90 odstotkov je čudovito," je dejal.

Potrebna bosta dva odmerka, varni bomo šele po drugem

Za vsa tri cepiva sicer velja, da je potrebno za zaščito dobiti dva odmerka. Pri cepivu AstraZenece in Moderne bo med prvim in drugim odmerkom potrebno počakati mesec dni, za Pfizerjevo cepivo pa 21 dni. Zaščita nastopi sedmi do deveti dan po prejetju drugega odmerka.

Kdo se lahko cepi?

Bolniki s kroničnimi vnetnimi boleznimi so zelo občutljivi na antigene, kar jim pri cepljenjih povzroča težave. A pri cepivu proti covidu-19 to zaenkrat ne bo problem. Vsa tri cepiva, ki bodo prva dosegla evropski trg, uporabljajo nove tehnologije imunizacije. V telo ne vnesejo antigena, pač pa gensko informacijo "in naše lastno telo, lastne celice, začnejo tvoriti protein, ki sproži nastanek antiteles." Bolniki s kroničnimi vnetnimi boleznimi, kot so denimo ulceriozni kolitis, kronova bolezen, luskavica, revmatoidni artritis in tako dalje, bodo lahko cepljeni. Štrukelj jim svetuje, naj se cepijo z omenjenimi cepivi in naj ne čakajo na živa, aktivirana cepiva, ki bodo sčasoma verjetno tudi prišla na evropski trg.

Problemov ne bi smeli imeti niti bolniki z resnimi avtoimunimi boleznimi, a naj se pred cepljenjem vseeno posvetujejo s svojim lečečim zdravnikom. Tudi bolniki, ki jemljejo imunosupresivna zdravila, se lahko cepijo, a bo pri njih učinkovitost zmanjšana.

Drugače pa je z nosečnicami in doječimi materami. Klinični poskusi se namreč ne izvajajo na nosečnicah, zato ni dovolj podatkov o varnosti cepiv za noseče matere. Nosečnicam zato cepljenje odsvetujejo, prav tako doječim materam pa tudi otrokom do 16. leta. Cepiva so načeloma zelo varna, zaradi česar obstaja možnost, da se bo kasneje ta režim spremenil. A zaradi pomanjkanja podatkov je zankrat cepljenje teh skupin za vsak slučaj odsvetovano.

Kateri so neželeni učinki?

Neželeni učinki pri omenjenih cepivih so blagi, je zatrdil Štrukelj. Pojavi se lahko rahla rdečina in bolečina na mestu vboda, tudi rahel glavobol in bolečine v mišicah. Vsi ti učinki izzvenijo v treh dneh. Gre za cepiva z zelo malo neželenimi učinki, je še enkrat poudaril profesor.

Koliko časa bo cepivo delovalo?

Podatki o tem, kako dolgo bomo po cepljenju tudi varni pred okužbo z novim koronavirusom, so skopi, zato ni mogoče natančno napovedati, kako dolgo bo zaščita držala. A zaenkrat kaže, da "vsaj leto dni," pravi Štrukelj. To je primerljivo s cepivi proti sezonski gripi.

Koliko bo cepivo stalo?

Za prebivalce Republike Slovenije bo cepljenje brezplačno, saj bo krito iz proračuna. Brezplačno bo celo za tiste, ki nimajo sklenjenega zdravstvenega zavarovanja. Cena za odmerek sicer od proizvajalca do proizvajalca zelo niha in se giblje med dvema in dvajsetimi evri. A je ta drugotnega pomena, saj številke vseeno niso visoke. V imenu držav članic se s proizvajalci cepiv namreč pogaja Evropska komisija, ki bo tako izpogajala najnižjo ceno.

Štrukelj je še poudaril, da so vsi dvomi o varnosti cepljenja in špekulacije o hujših stranskih učinkih nevednost in ne temeljijo na znanosti. Sredi najhujše epidemije v 21. stoletju takšni dvomi nimajo prostora. "Prostovoljno cepljenje pomeni tudi odgovornost do sebe in državljanov. Tega se zavedajo Skandinavci, poskušajmo na tem področju biti blizu njih," je javnost za konec pozval Štrukelj.