Direktor STA Bojan Veselinovič je "glede na številne neresnične in zlonamerne navedbe v javnosti" o višini njegove plače v izjavi za javnost izpostavil, da je bila njegova plača za oktober 3.552,27 evra neto in ne več kot dvakrat večja. V zadnjih dneh so se na družbenih omrežjih namreč pojavile informacije o Veselinovičevi plači, med drugim je o tem tvitnil tudi premier Janez Janša. Sprva, da je njegova plača v koronski krizi 6.091,60 evra, potem pa je to popravil na 8.500 evrov.
Veselinovič se je zato odzval z objavo podatkov, "ki so sicer že v celoti javno objavljeni tako v letnih poročilih STA kot na spletni strani STA". "Ob 32 letih delovne dobe mi je bila za mesec oktober izplačana neto plača v višini 3.552,27 evra. Plača je odmerjena v skladu z vsemi določili zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki ne dovoljuje izplačil nikakršnih dodatkov - tudi ne dodatka na delovno dobo," je navedel.
Vnašanje nemira
Objave na družbenih omrežjih, da naj bi bila njegova plača več kot dvakrat večja, so "torej povsem izmišljene in ne pomenijo nič drugega kot poskus vnašanja nemira v kolektiv STA, ki se je znašel v položaju, ko mu je bilo s strani Ukoma ustavljeno tekoče financiranje," je navedel Veselinovič.
Dodal je še, da se višina plač direktorjev družb v državni lasti določa ob začetku poslovnega leta na podlagi izplačil za minulo leto. "V letu 2019 je bila moja povprečno izplačana mesečna neto plača 3.409,26 evra," je dodal. Skupni znesek izplačil direktorju, ki je vsakič objavljen v letnem poročilu STA, predstavlja bruto bruto prejemke in vključuje tudi zakonsko določen enkratni spremenljivi prejemek ter stroške za prehrano in prevoz na delo, je še pojasnil Veselinovič.
Naj prenehajo ogrožati nemoteno delovanje agencije
V STA ob zahtevah vladnega urada za komuniciranje (Ukom) o posredovanju vrste podatkov poudarjajo, da nimajo pri tem nobenih zadržkov, dokler zahteve po podatkih temeljijo na ustrezni zakonski osnovi. Ukom pozivajo, naj preneha z dejanji, ki ogrožajo nemoteno delovanje agencije.
V agenciji vztrajajo, da je predstavnik lastnika izključno vlada in ne Ukom, kot trdi direktor Ukoma Uroš Urbanija. Do celovitega vpogleda v informacije o delovanju STA ima pravico le vlada, ki po zakonu o STA izvaja pravice družbenika. Poudarjajo, da STA deluje transparentno in v odnosu do svoje družbenice nikoli ni ničesar prikrivala. "Še več, njeno poslovanje je vseskozi preverjano s strani nadzornega sveta STA, notranjih in zunanjih revizij, vsi podatki o poslovanju STA pa so nenazadnje dostopni v letnih poročilih, s katerimi se vsako leto seznanjata tudi državni svet in državni zbor," so poudarili.
Kot so dodali, lahko Ukom kot podpisnik letne pogodbe o opravljanju javne službe skladno s to pogodbo zahteva samo podatke, ki se nanašajo na izvajanje javne službe. STA mu teh tudi ni nikoli odrekala, saj je v skladu s pogodbenimi obvezami redno četrtletno poročala, predvsem pa izpolnila vse pogodbene obveznosti, ki izhajajo iz tega dokumenta, so zagotovili.
Uredniška avtonomija
V agenciji poudarjajo, da je Ukom z zahtevami v 12 dopisih presegel svoja zakonska in pogodbena pooblastila, sploh pa je z vprašanji iz dopisov, denimo o številu intervjujev s pevci iz sveta zabavne glasbe, intervjujev z avtorji ob izdajah cedejev, primerjavi dolžine intervjujev, posegel na področje uredniške avtonomije. "Tudi če so mediji v državni lasti, imajo namreč zagotovljeno novinarsko avtonomijo," so poudarili.
Prav tako v pristojnosti Ukoma ni pridobivanje informacij o tržnem delovanju STA. Vladni urad je namreč pristojen zgolj za izvajanje letne pogodbe o opravljanju javne službe. Šesti člen letne pogodba o javni službi, ki ga omenja Ukom, se namreč nanaša zgolj in samo na obveznost poročanja o uresničevanju javne službe po vsakem četrtletju in kot tak ne more biti podlaga za zavrnitev plačila, saj STA ni prenehala opravljati javne službe, so še zatrdili.
Do oktobra
Izpostavili so tudi, da so bila Ukomova mesečna nadomestila za javno službo nemoteno in na popolnoma enakih osnovah brez težav izvedena vse do oktobra. Tedaj je Ukom kljub rednemu poročanju o izvedenih obveznostih sprejel odločitev o ustavitvi plačila oktobrskega nadomestila in tako ogrozil normalno delovanje agencije. "In to kljub temu, da so sredstva za opravljanje javne službe za leto 2020 že razporejena, prav tako pa je bila sklenjena letna pogodba za leto 2020," še opozarjajo v agenciji.
Poudarili so tudi, da je agencija v vseh teh letih, tudi v času finančno-gospodarske krize, uspela zadržati stabilno poslovanje in ohraniti naročnike. "To ji brez kakovostnega servisa agencijskih novic ne bi uspelo. Še več, z angažirano razvojno ekipo, ki je nastala v hiši, se je v merilu evropskih tiskovnih agencij in nasploh medijskih družb v državi povzpela med najbolj agilne," so zapisali.
To po njihovih navedbah dokazuje sodelovanje v več uspešnih mednarodnih projektih in letošnja uvrstitev njenega projekta med odlične evropske inovacije. "Letos je ob zahtevnih razmerah zaradi epidemije z velikim angažmajem svojih zaposlenih in sodelavcev povečala število vesti v vseh svojih servisih, pripravila bistveno več vsebin, odprtih za splošno javnost, in nasploh odigrala pomembno vlogo obveščanja, zlasti v boju z epidemijo," so dodali.
