Sprejetim ukrepom navkljub se zdi, da vidnejših rezultatov tudi po vsem tem času ni. Kaj nam je torej storiti, da bi se aktualno stanje glede bolezni covid-19 le izboljšalo? Intenzivnejše upoštevanje ukrepov, je za TV Slovenija povedala vodja vladne svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović in dodala, »da v bistvu vsak dan pričakujemo, da bo stanje boljše«. »Z ukrepi smo prišli do neke vrste platoja, stanje se ne spreminja praktično že kakšnih 14 dni, še malo več, sedaj pa rabimo še nekaj dodatne energije oziroma še manj prenosov okužbe, zato da bi se epidemija začela zmanjševati in bi bilo možno sproščanje ukrepov,« je pojasnila Beovićeva.
Zdravstveni sistem bo zdržal, je poudarila, a dodala, da ko je bolnikov preveč, se presoja, kdo potrebuje bolnišnično zdravljenje, nekoliko spremeni.
Zakaj toliko smrti?
Odprtje šol, vrtcev? Stanje okužb med zaposlenimi je bilo bistveno slabše kot sicer.
Včeraj je umrlo 55 covidnih bolnikov. Kaj delamo narobe? »Težko je reči, kaj delamo narobe,« je dejala. »Tisto, kar je očitno, je, da so ceste še vedno polne, da gospodarstvo in druga podjetja verjetno delajo enako, in to je en velik bazen, veliko situacij, v katerih lahko prihaja do prenosov virusa. Potem pa je tu še neupoštevanje ukrepov v zasebnem življenju,« kar lahko prispeva k povečevanju števila okužb in ker je bolezen zlasti za starejše in kronično bolne lahko smrtna, »ima to za posledico tako veliko število smrti«.
Zaostrovanje ni smiselno
Med razlogi za neuspeh bi lahko bilo tudi nezaupanje ljudi v vladne odločitve, je priznala in dodala, da so k temu pripomogli tudi različni pomembni ljudje, ki so sploh septembra poudarjali, da so ukrepi nesmiselni in da epidemije praktično ni. To so si, tako Beovićeva, zapomnili številni.
Omejitev gibanja na občine je označila za sorazmerno blago, a glede na odziv javnosti zaostrovanje ni smiselno.
Vlada bo ukrepih razpravljala v četrtek, svetovalna skupina pa dokončnega seznama ukrepov nima. A se ne bodo odločiti za zaostrovanje, temveč za »bolj dosledno implementacijo teh ukrepov«. »Predlagali bomo tudi neke vrste lestvico, pod kakšnimi pogoji se lahko posamezni ukrepi sprostijo,« je razkrila.
O trenutnem stanju je dejala, da kliče po »obvladovanju epidemije različno po različnih regijah«, kar je označila za eno od idej, možnosti, po kateri lahko vlada poseže.
Rahljanje ukrepov
Kdaj torej rahljanje ukrepov? Osnova pri tem je obremenjenost zdravstva, je pojasnila, torej manj hospitaliziranih. Naslednji pogoj pa je zamejevanje z epidemiološkimi ukrepi – ko je število okužb dovolj nizko, da lahko epidemiologi sledijo stikom okuženih.
