Vlada je v ponedeljek sprejela informacijo Ukoma o nezmožnosti izvajanja pogodbe s STA o opravljanju javne službe v letu 2020 ter sklenitve pogodbe za 2021. Ukom pa STA ni izplačal oktobrskega nadomestila za opravljanje javne službe. Vodstvo STA ocenjuje, da to ogroža delovanje agencije, vseeno napoveduje nadaljevanje poslanstva STA.
V Ukomu trdijo, da jim direktor STA kljub večkratnim pozivom ni poslal dokumentacije iz katere bi lahko razbrali finančno poslovanje STA, brez celovitega pregleda nad poslovanjem STA pa da ne more ugotoviti, kaj pomeni "primerno financiranje" javne službe.
Vodstvo STA trdi, da so na zahteve odgovarjali v okviru zakonskih določil, in zatrjuje, da STA izpolnjuje vse obveznosti iz naslova pogodbe za opravljanje javne službe za leto 2020 in zakona o STA. Pravijo, da so dopisi Ukoma zahtevali vrsto pojasnil: od vsebinskih vprašanj, povezanih z novinarskim delom kolektiva STA, konkretnimi novinarskimi vsebinami in odzivi nanje, ki so v opreki z zakonsko zagotovljeno avtonomijo uredništva, do vrste listin, podatkov in zbirk podatkov, ki se nanašajo na tržno dejavnost. Na dopise Ukoma je STA redno odgovarjala, na način in v okvirih, ki jih predvidevata zakonodaja in letna pogodba. Pri tem poudarjajo, da je Ukom zahteval določene podatke, ki bi jih lahko le vlada. Navajajo še, da STA s svojim poslovanjem in drugimi informacijami redno seznanja nadzorni svet STA, letna poročila pa obravnavata tudi državni zbor in državni svet.
Poslanci nekaterih koalicijskih strank pozivajo k umiku sklepa
V koalicijski stranki DeSUS so prepričani, da STA v celoti izpolnjuje svoje poslanstvo in spoštuje načela neodvisnega in nepristranskega novinarsko-agencijskega obveščanja. Predlog vladnega urada za komuniciranje (Ukom) pa je zanje v celoti nesprejemljiv. "V stranki DeSUS zahtevamo takojšen umik sklepa, s katerim brez predhodne in argumentirane razprave vlada močno posega v slovenski medijski prostor," so zapisali v odzivu.
Predsednik poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je v izjavi dodal, da "poseganje v medije na hitro ni v redu". Vodje poslanskih skupin koalicije so se danes dogovorili, da bodo "opravili pogovore z najbolj odgovornimi v koalicijskih strankah", torej na ravni predsednikov strank, "da se ta zadeva na ustrezen način razreši", ali, kot je dejal, da "bo volk sit in koza cela".
Poslanec NSi Blaž Pavlin je dejal, da so bili o vladnem sklepu obveščeni na seji poslanske skupine. "Sklenili smo, da bomo od Ukoma zahtevali dodatna pojasnila. Kar smo lahko izvedeli je, da je ta prekinitev financiranja začasna in se bo to obnovilo, ko bo STA odgovorila vladi na nekatera vprašanja, na katera še niso dobili odgovora," je navedel.
Počivalšek drugače kot njegovi poslanci
Tudi v poslanski skupini SMC so zapisali, da so se vedno zavzemali za samostojnost in neodvisnost medijev, zato jih skrbijo zapleti glede financiranja STA. "Kot nedopustno ocenjujemo prekinitev financiranja medija, ki opravlja javno službo in ocenjujemo, da za to ni ustrezne pravne podlage. Pozivamo, da se včeraj sprejeti sklep vlade nemudoma umakne. STA mora čim prej nemoteno nadaljevati opravljanje javne službe," so napisali.
Prvak SMC in minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek pa je na Twitterju ubral drugo pot. Zapisal je, da ima vlada kot ustanoviteljica in družbenica pravico zahtevati podatke o finančnem poslovanju agencij. Vodstvo STA pa ima dolžnost te posredovati. "Kazanje mišic in reševanje osebnih zamer posameznikov ustvarja iz običajne uzance nepotreben konflikt, ki ni v interesu ne javnosti ne vlade. Modro in odgovorno bi bilo, da obe strani izpolnita svoj del odgovornosti, da se pri tem držita pristojnosti in tako omogočita nadaljevanje sodelovanja med vlado in STA," je pozval.
Opozicija ogorčena
Odločitev vlade je v opozicijskih LMŠ, Levica, SD in SAB naletela na ogorčenje. Enotni so v oceni, da gre za nedopusten napad na medijsko svobodo in nasploh na demokracijo v državi. Zlasti od koalicijskih SMC in DeSUS pričakujejo, da se bosta izrekli proti takšni odločitvi.
"Odločitev vlade, da STA odreče financiranje, pomeni na nek način ukinjanje STA, ker institucija brez financiranja ne more obstajati," je v izjavi za STA opozorila poslanka LMŠ Jerca Korče. Po njenih besedah se je napad na STA začel z diskvalifikacijo, ko je predsednik vlade Janez Janša STA označil za nacionalno sramoto.
"Ker pa se ni zgodilo nič po njegovo, je šel korak dlje in ukinja financiranje STA, po principu najprej diskreditacija, nato pa likvidacija," je bila kritična. Poudarila je, da v LMŠ takšni odločitvi vlade ostro nasprotujejo. "In ko že mislimo, da je Janez Janša dosegel svoj plafon, gre še vedno korak dlje, koalicijski partnerji pa ga pri tem ne ustavijo," je dodala.
"Vlada se je na dopisni seji samovoljno odločila, da bo enostavno prenehala financirati STA, torej medij, ki skrbi za to, da vsi ostali mediji pridejo do informacij. Odločila se je uničiti medijski prostor na čelu z osrednjo medijsko agencijo," je opozoril poslanec in koordinator Levice Luka Mesec.
Predsednik vlade Janša je po njegovih besedah s tem pokazal, kako daleč je pripravljen iti. "Že več mesecev si poskuša podrediti STA, a neuspešno, zdaj pa se je odločil, da česar si ne more podrediti, bo enostavno uničil ali pa izstradal," je dejal. Dodal je, da bi v vsaki demokratični družbi takšna poteza pomenila konec vlade.
"Zato se obračam predvsem na koalicijski partnerici SMC in DeSUS, ki bosta morala pokazati, ali sta pripravljeni iti tako daleč, da bosta uničili demokracijo," je pozval obe stranki.
Tudi predsednica SD Tanja Fajon je izrazila ogorčenje nad odločitvijo vlade, "da ustavi, uniči, degradira STA in njen javni servis ter nadaljuje grob pogrom nad mediji v državi". "Zdaj nekateri, ki se deklarirajo za osamosvojitelje, rušijo postulate naše ustave, podsisteme in grobo posegajo v človekove pravice," je ocenila.
Po njenih besedah odločitev vlade tudi "očitno kaže, da njen namen ni zaščititi javni interes". "Predsednika vlade ne zanima interes nacionalnih medijev, zanima ga zgolj interes svoje lastne stranke SDS," je dodala.
Vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper pa je v izjavi za STA dejala, da jih je odločitev vlade o ukinitvi financiranja STA šokirala. Po njenih besedah gre za že viden madžarski model, po katerem "je treba najprej diskreditirati in narediti šibke tiste medije, ki delujejo v javnem interesu, ko teh medijev ni več, pa okrepiti medije, ki zagovarjajo parcialne politične interese".
Poudarila je, da v SAB vidijo STA kot "zelo kakovostno, nevtralno agencijo, ki deluje v javnem interesu". "Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da se zadeve vrnejo tja, kjer morajo biti in da bo ravnanje vlade v skladu z zakonom," je dodala.
Sindikat novinarjev: Vlada posegla v avtonomijo javnega informacijskega servisa
V sindikatu novinarjev so medtem obsodili odločitev vlade, da ustavi financiranje javne službe STA. "Vladni sklep o ukinitvi financiranja javne službe STA je očitna kršitev in brutalni poseg v uzakonjeno institucionalno, uredniško in finančno avtonomijo javnega informacijskega servisa," so zapisali.
Po oceni Sindikata novinarjev Slovenije je vlada s sklepom o ukinitvi financiranja javne službe presegla svoja pooblastila v zastopanju ustanovitelja STA, ki je Republika Slovenija, in svoj mandat, saj neutemeljeno posega v zakonsko urejen status javne službe Slovenske tiskovne agencije (STA), s tem pa v dolgoročni perspektivi odreka državljanom pravico do korektnega in neodvisnega informiranja.
Kot so zapisali v sporočilu za javnosti, to pomeni tudi napad trenutno vladajoče koalicije na javni medij, ker ta spoštuje osnovni postulat informiranja javnosti in državljanov, da pod nobenim pogojem ne sme upoštevati vplivov in pogledov, ki bi lahko vplivali na verodostojnost njegovega poročanja ali postal odvisen od katerekoli ideološke, politične ali ekonomske skupine.
V sindikatu od vlade zato zahtevajo, da sklep prekliče, od državnega zbora pa, da obravnava učinke, ki jih bo odločitev vlade imela na informiranje državljanov in delovanje javne službe.
"Država naj poskrbi za stabilno financiranje zakonsko določenih obveznosti izvajanja javne službe, namesto da povečuje tveganja in negotovost z izrazito kratkoročnimi političnimi potrebami, tudi za ceno uničevanja javnega servisa in verodostojnega obveščanja državljanov," so še pozvali.
Ostri odzivi tudi iz Evropskega parlamenta
Evropski poslanec Milan Brglez je ocenil, da vlada s svojo potezo ponovno pritrjuje očitkom o nezaslišanem pritisku na neodvisnost in avtonomnost medijev ter poskusu podjarmljenja javnih medijev, ki se ne udinjajo željam in pričakovanjem vladajočih. "Tovrstnim pritiskom sem nasprotoval, jim nasprotujem in jim bom vedno nasprotoval, ne glede na sestavo vsakokratne vlade," je poudaril v sporočilu za javnost.
Kot je še poudaril evroposlanec, mora vlada vedno ravnati zakonito, hkrati pa mora s svojim odnosom postavljati najvišje standarde zaščite medijev. "Da aktualna vlada pohod na medije razume kot eno njenih prioritet (a ima ob tem vsaj simbolično slabo vest), potrjuje tudi to, da je vlada novico o zadevni odločitvi poskušala 'skriti' ter s tem poteptala načelo pravne varnosti, ki je bistven del pravne države, kot jo določa 2. člen slovenske ustave," je zapisal Brglez.
Ob tem je predsednika vlade, ministre in ministrice prosil, naj prevzamejo odgovornost ter naredijo vse za to, da se zagotovijo pogoji za nemoteno delovanje STA, s poravnavo zapadlih obveznosti in s sklenitvijo pogodbe o sofinanciranju za leto 2021. "Ne le, ker bi to želeli, ampak ker kot ministri in ministrice to - skladno z našo ustavo - morate storiti," je poudaril Brglez. Dodal je še, da je informacija, ki se sploh ne bi smela znajti na dnevnem redu vlade in so ji v ponedeljek pritrdili, v neskladju z njihovo prisego in slovensko ustavo.
"V SSKJ sploh ni (več) besede, ki bi lahko opisala to njihovo početje. Sramotno, nizkotno, podlo, nedopustno, noro... Vse to je premilo," pa je v odzivu na ukinitev financiranja tvitnila Evropska poslanka Irena Joveva, ki je na STA začela novinarsko kariero. Posebna "pohvala" gre po njenih besedah tudi - ali pa predvsem - koalicijskim partnerjem. Čudovit "branik demokracije" ste, je še zapisala na Twitterju.
"Slovenija je parlamentarna demokratična republika, kjer je svoboda izražanja misli, govora, tiska in drugih oblik javnega obveščanja zapisana v ustavi. Vlogi RTV Slovenija in Slovenske tiskovne agencije (STA) sta vitalnega pomena za slovensko demokracijo," pa je sporočila Evropska poslanka Ljudmila Novak.
