V SD se namreč bojijo, da vlada ne obvladuje epidemije covida-19 in nam grozi hitro poslabšanje gospodarskih razmer. Pojasnili so, da je vrag vzel šalo in da je treba ukrepati takoj, zato koalicijo pozivajo, naj jim prisluhne.
Podjetja so izčrpala rezerve, zato ni časa za čakanje na popravke obstoječih ter nove pakete protikoronskih ukrepov, je na današnji novinarski konferenci dejal predsednik strokovnega sveta za finance pri SD Milan Cvikl. V SD so zato pripravili več dopolnil k predlogu šestega protikoronskega zakona, ki ga bo DZ obravnaval prihodnji teden.
Kot eno ključnih težav podjetij je Cvikl izpostavil likvidnost, kot razlog zanjo pa nedelovanje dve milijardi evrov vredne jamstvene sheme, ki jo je spomladi ponudil drugi paket protikoronske zakonodaje. "Vzrok so slabi poslovni pogoji," je dejal. Da bi jamstvena shema postala učinkovita, privlačna in operativna rešitev za zagotavljanje likvidnosti podjetij, v SD predlagajo zvišanje državnih jamstev, podaljšanje ročnosti posojil z možnostjo vsaj dveletnega odloga ter bistveno znižanje obrestnih pribitkov. Vlada naj tudi poenostavi uredbo, ki določa izvajanje jamstvene sheme. "Ta uredba je daljša kot sam zakon," je opozoril Cvikl.
Dodatek k plačam
Za ves čas pandemije bi v SD vsem javnim uslužbencem ponudili dodatek k plačam v višini 65 odstotkov, vsem zdravstvenim in socialnim delavcem pa v času razglašene epidemije dodatek v višini 100 odstotkov. "Virus je vdrl v kar 90 odstotkov domov za starejše, kar za zdravstveni in socialnovarstveni sistem predstavlja velik napor," je pojasnil predsednik strokovnega sveta stranke za zdravje Branko Gabrovec.
Prihodke od prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, ki so zaradi zmanjšane dostopnosti do zdravstvenih storitev ostali v dobršnem delu neizkoriščeni, pa bi v SD preusmerili v zmanjšanje primanjkljaja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. "S tem bi zagotovili manjši primanjkljaj in stabilnejše delovanje javnega zdravstvenega sistema," je prepričan Gabrovec.
Kultura
V šesti protikoronski zakon bi morali vključiti tudi ukrepe za pomoč kulturi. Predsednik strokovnega sveta stranke za kulturo Dejan Prešiček je predstavil tri: ustanovitev sklada z nepovratnimi sredstvi za pomoč ustanovam in organizacijam s področja kulture, izdajo vrednotnic za že plačane kulturne dogodke, ki jih zaradi epidemije ni bilo mogoče izvesti, in bone za kulturne prireditve, kakršne že poznamo s področja turizma.
Prešiček bi bone za kulturne prireditve izdal vsem polnoletnim prebivalcem Slovenije v vrednosti 25 evrov. Strošek za državo se mu ne zdi prevelik, skupaj bi boni stali približno 40 milijonov evrov.
V SD bodo poskušali iz zakonskega besedila črtati tudi vse tiste ukrepe, ki niso povezani s preprečevanjem širjenja virusa in pomočjo ob epidemiji. Predsednica SD Tanja Fajon je med njimi omenila izenačevanje pogojev za vpis na fakulteto za dijake s poklicno in splošno maturo, odlog akreditacije univerz blizu vladajoči stranki ter višje kazni za protestnike na javnih zbiranjih. Podpirajo sicer rešitve, ki še naprej ponujajo pomoč ljudem.
