Minister za obrambo Matej Tonin je večkrat poudaril, da je od tega zakona odvisno dolgoročno preživetje Slovenske vojske. Med predvidene investicije so po njegovih besedah uvrstili tiste, ki so resnično nujne, med drugim tudi osebno opremo vojakov in posodobitev infrastrukture oz. vojašnic.
DZ je sicer na seji konec oktobra razpravljal o predlogu Levice za razpis posvetovalnega referenduma o tem zakonu. Predlog je DZ zavrnil. Poleg Levice so ga podprle še LMŠ, SD in SAB, ki so menile, da je prav, da se o taki naložbi, zlasti ob drugih potrebah v epidemiji, izrečejo državljani. Medtem so v koaliciji in SNS poudarili pomen varnosti in mednarodnih zavez ter nujnost vlaganja v SV.
Levica napoveduje referendum
Luka Mesec, koordinator Levice, ki je do zakona najbolj kritična, v primeru sprejetja zakona o investicijah v SV napoveduje postopke za naknadni referendum.
Kot navajajo na obrambnem ministrstvu, pa so pridobili pravno mnenje, po katerem bi bil referendum o zakonu o investicijah v SV ustavno nedopusten. Sklep, da bi bil zakonodajni referendum o tem vprašanju nedopusten, je državnemu zboru vlada sicer že predlagala.
Ravno v četrtek je sicer vlada na seji prižgala zeleno luč eni vojaških investicij, saj je v veljavni načrt razvojnih programov med drugim uvrstila nadgradnjo radarja dolgega dosega GM403. Namen projekta je nadgraditi dva radarja dolgega dosega z zamenjavo obstoječih interogatorjev z novimi interogatorji, da bi tako zagotovili delovanje dveh radarjev dolgega dosega v skladu z zahtevami evropske uredbe.
Uredba določa zahteve za nadzorne sisteme v zraku in na zemlji z namenom zagotovitve usklajenega delovanja, interoperabilnosti in učinkovitosti sistemov ter za namen civilno vojaške koordinacije. Skladno z uredbo se bodo nadgradili tudi transponderji na vojaških zrakoplovih, so zapisali na ministrstvu za obrambo.
Mors: Po pridobljenem pravnem mnenju bi bil referendum o zakonu o investicijah v SV ustavno nedopusten
Vlada je sicer 23. septembra državnemu zboru predlagala sprejetje sklepa, da bi bil razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o vprašanju investicij in posodobitve Slovenske vojske ustavno nedopusten.
Ministrstvo za obrambo (Mors) je na Inštitut za ustavno pravo naslovilo prošnjo za pripravo pravnega mnenja, ki naj odgovori na vprašanje, ali je razpis referenduma o navedenem zakonu dopusten v skladu z Ustavo Republike Slovenije. Tako so se odločili "zaradi izrednega pomena za operativno delovanje SV", da čim hitreje stopi v veljavo zakon, katerega temeljni cilj je zagotovitev finančnih sredstev v letih 2021 do 2026 za vzpostavljanje najpomembnejših vojaških zmogljivosti, za izpolnjevanje nalog Slovenske vojske, so zapisali na spletni strani.
Pravno mnenje sta izdelala Matej Avbelj in Igor Kaučič, sestavljeno je iz petih delov. Iz sklepa pa izhaja, da so pri omenjenem zakonu izpolnjeni vsi trije pogoji, zaradi katerih referendum zoper navedeni zakon po ustavi ni dopusten. Ti trije pogoji so: pravni predpis mora po svoji obliki biti zakon, vsebovati mora nujne ukrepe za zagotovitev določenih ustavnih vrednot, te pa so obramba države, varnost in odprava posledic naravnih nesreč. Pravna strokovnjaka menita, da sta prva prvi in tretji pogoj izpolnjena že na prvi pogled, saj gre za predlog zakona na področju obrambnega in varnostnega sistema Republike Slovenije.
Glede nujnosti sprejetja tega zakona pa navajata, da je uveljavitev zakona nujna že danes, ker je izvajanje investicij na obrambnem področju srednjeročno in dolgoročno, saj gre pri nabavah vojaške opreme in oborožitve za specifično tržišče, ki terja srednjeročno prevzemanje obveznosti.
Ustavna pravnika tako menita, da zakon izpolnjuje vse pogoje za ustavno dopustno prepoved referenduma, vključno s pogoji, vezanimi na vsebinsko in časovno komponento nujnosti zakonskih ukrepov, ki so razumni, zato sme DZ ustavnoskladno prepovedati razpis referenduma v zvezi s tem zakonom na podlagi prve alineje drugega odstavka 90. člena ustave, še zapišeta strokovnjaka.
