Predsednik LMŠ Marjan Šarec je poudaril, da so vsi protikoronski ukrepi zaman, če so narobe skomunicirani. Zato je ponovil predlog, naj vlada zamenja direktorja NIJZ Milana Kreka in vladnega govorca za covid-19 Jelka Kacina, poleg tega predlaga, naj se vlada posveti le epidemiji.
Predsednica SD Tanja Fajon je izpostavila, da Janša išče krivca za epidemiološko situacijo v državi, medtem ko bi glede na zdravstveno krizo pričakovali pomirjujočo komunikacijo, predvsem pa, da bi bili ukrepi življenjski.
Po mnenju koordinatorja Levice Luke Mesca ljudje v trenutni situaciji, ko protikoronski ukrepi veljajo že pet tednov, a niso prijeli, drsijo v nezaupanje, jezo in obup. "Potem pa pride premier na televizijo in reče: 'Edina naloga, ki jo imajo državljani, je ležanje na kavču.' Kakšna je komunikacija je to," se je vprašal. Tako Mesec v nasprotju z Janšo ne vidi luči na koncu tunela.
Alenka Bratušek je prepričana, da se Janša preveč ukvarja s preteklostjo, medtem ko Slovenci zdaj potrebujejo predsednika, ki bo optimističen in jim bo znal pokazati to luč na koncu tunela.
Epidemija
Dotaknili so se tudi ukrepanja za preprečevanje širjenja epidemije covida-19 ter stanja v domovih za starejše. Šarec je opozoril, da je Janša kot problematične okužbe izpostavil tiste, ki so prišle iz hrvaških Zrč, medtem ko so problemi v resnici v domovih za starejše. "Tam bi bilo treba populacijo zaščititi," je dejal.
Po mnenju Bratuškove sami verjetno ne bi sprejeli bistveno drugačnih ukrepov za zajezitev epidemije. Se pa ne more strinjati z navodilom domovom za starejše, da lahko tam delajo tudi okuženi zdravstveni delavci, ki nimajo simptomov.
Mesec pa meni, da je do tako hudega drugega epidemičnega vala prišlo zato, ker vlada celo poletje ni naredila nič v zdravstvu ali v domovih, pač pa so reševali nekdanjo predsednico DeSUS Aleksandro Pivec in menjavali direktorje Nacionalnega preiskovalnega urada.
Blaženje posledic
Kritični so bili tudi do nekaterih ukrepov, sprejetih za blaženje posledic koronske krize. Po mnenju Bratuškove sta si Janša oziroma njegova vlada izbrala določene kategorije ljudi, ki so jih pustili brez pomoči. Kulturniki so skupina, ki si po oceni vlade ne zasluži pomoči in tudi šesti protikoronski paket tega ne bo rešil, je prepričana.
Fajonova je opozorila, da je vlada, namesto da bi pomagala kulturnikom ali nevladnim organizacijam, v šesti protikoronski paket umestila ustanovitev osamosvojitvenega muzeja, za kar so predvideni trije milijoni evrov. "Kar nekaj takšnih podtaknjencev je v protikoronskem paketu," je dodala.
Twito
Spregovorili so tudi o možnosti konstruktivne nezaupnice, za katero je možni kandidat za mandatarja Jože P. Damijan napovedal, da jo bo vložil kmalu. Bratuškova in Šarec sta izpostavila predvsem programsko usklajenost štirih opozicijskih strank, Fajonova pa verjame, da je med tistimi, ki so danes na drugi strani, dovolj takšnih, ki želijo sodelovati v izvajanju programskih prioritet.
Komentirali so nekatere Janševe poteze v zunanji politiki, kot je tvitanje glede volitev v ZDA in nedavno pismo, ki ga je premier poslal voditeljem članic EU, v katerem se je zavzel za vrnitev k julijskem dogovoru o finančnem okvirju za spopad z epidemijo.
Fajonova, ki je tudi evropska poslanka, je dejala, da dobiva vrsto klicev kolegov diplomatov o tem, "kaj se dogaja z našo politiko". Celo nemški konservativni mediji obravnavajo Janševo stališče kot pozicijo Slovenije, naša država pa je tako končala med problematičnimi evropskimi državami. Poudarila je, da vladavina prava ni nič novega, temveč je zapisana v Lizbonski pogodbi in je temelj EU.
Po mnenju Bratuškove s takšnimi potezami Slovenija izgublja priložnosti, ki bi se ji lahko ponudile v predsedovanju EU v prihodnjem letu. Podobno ocenjuje tudi Šarec. "Tvitanje pa je povezano z Orbanom. Ta je original, Janša pa želi biti njegova slaba kopija in hlapec," dodaja.
