Pred 14 dnevi je vlada sprejela sklep, da mora zavod za blagovne rezerve zaradi razmaha epidemije in motenj pri nabavi osebne varovalne opreme sprostiti državne zaloge za potrebe bolnišnic, v katerih se zdravijo oboleli s covidom-19. Toda v bolnišnicah te nujno potrebne opreme do danes niso dobili. Kaj se dogaja na relaciji med ministri Zdravkom Počivalškom, Matejem Toninom in Tomažem Gantarjem, odgovornimi za to, da bolnišnice ne bodo ostale brez opreme?
V sredo, 4. novembra, je bilo v Sloveniji 23.455 aktivno okuženih z novim koronavirusom, kar je največ v času epidemije. V bolnišnicah je že bilo več kot 1000 ljudi, obolelih s covidom-19, 155 jih je bilo na intenzivnih posteljah, več kot 100 ljudi pa je bilo na respiratorjih. Dan pozneje je vlada Janeza Janše sprejela sklep, s katerim bi lahko domače bolnišnice za bolnike s covidom-19 dobile opremo iz državnih rezerv. To je vlada Marjana Šarca storila tudi februarja letos.
Toda nato se je zapletlo. V petek, 6. novembra, je ministrstvo za zdravje poslalo zahtevek za sprostitev opreme upravi za zaščito in reševanje, ki spada pod okrilje ministrstva za obrambo. Gantarjevo ministrstvo jo je zaprosilo za kisikove grupe z vozički, dihalne ventilatorje, opremo za zasilno oskrbo s kisikom, laringoskop, maske FFP2, kombinezone ...
Po dveh tednih opreme še ni v bolnišnicah
Te opreme bolnišnice do včeraj niso dobile. Na vprašanje, zakaj ne, nam na upravi niso odgovorili. Pojasnili so le, da »so deloma opremo iz skladišča že sprostili, preostala oprema iz zahtevka pa je v postopku izdajanja«. Še enkrat: to se dogaja že skoraj dva tedna po sprejetju sklepa. Janševa vlada je sicer že konec oktobra s sklepom zahtevala sprostitev dihalnega ventilatorja in opreme za zasilno oskrbo s kisikom. A po naših informacijah je bila oprema, ki jo je v začetku novembra zahteval Gantar, še včeraj v skladišču.
Skladišča so prazna
Kako je to mogoče? Še v začetku novembra je Gantar poudaril, da »bodo nekatere bolnišnice potrebovale dodatno opremo, zato smo zavod za blagovne rezerve že pozvali, naj sprosti osebno varovalno opremo, ki bo namenjena izključno bolnišnicam, v katerih se zdravijo oboleli s covidom-19«. Po naših podatkih bi morala uprava za zaščito in reševanje dovoljenje za odprtje skladišč dobiti od obrambnega ministrstva, a ga očitno še vedno ni.
V Rojah in drugih skladiščih zavoda za blagovne rezerve je še vedno oprema, kupljena med prvim valom epidemije. Zavod očitno dvomi o njeni kakovosti, čeprav je ves čas zatrjeval, da jo je preverjala certificirana institucija Bureau Veritas. Kot smo izvedeli, je zavod za blagovne rezerve včeraj več vzorcev mask tipa FFP2 poslal na Inštitut Jožef Stefan, kjer bodo preverili njihovo filtracijsko učinkovitost na standardiziran prah z velikostjo virusa Sars-Cov-2. Zavod je v zadnjih osmih mesecih kupil devet milijonov teh mask, večino od podjetja Acron iz Slovenj Gradca, ki je zanje prejelo več kot 22 milijonov evrov. Kljub velikim dvomom so zagotavljali, da so laboratorijsko preverjene in da imajo ustrezne certifikate.
Bi sprostitev zalog razkrila še kaj novega o stanju kakovosti te opreme, ki bi šla na prve bojne linije v slovenskem zdravstvu? V vsakem primeru dogajanje v zadnjih dneh nakazuje na nove spore v vladi, povezane z opremo, ki trajajo že od spomladi. Nazadnje sta se v spor zaradi razdeljevanja opreme iz skladišč zapletla Počivalškovo in Toninovo ministrstvo.
Toda sklep vlade je še en dokaz, da se država in zdravstvo nista pravočasno pripravila na drugi val epidemije. »Skladišča so bila prazna,« je po marčevskem prihodu na oblast ves čas poudarjal Janša. Danes smo spet na istem. V nasprotnem primeru se vlada ne bi že novembra odločala za sproščanje blagovnih rezerv.
Zamude pri pripravi in umivanje rok
Najbolj drastično primanjkuje zaščitnih rokavic, za katere se je že poleti vedelo, da jih na trgu ni dovolj. Po ocenah iz konca prvega vala bi jih samo zdravstvo vsak mesec potrebovalo najmanj dva milijona. Na zalogi jih imajo tako za le nekaj tednov. Premalo je tudi zaščitnih plaščev, vizirjev, prevlek za obutev, kap in ostalega.
Na slabe priprave na Necenzurirano.si opozarjajo že od poletja. Posebej so izpostavili zamude pri objavi razpisov za dobavo zaščitne opreme. Združenje zdravstvenih zavodov, ki v imenu UKC Maribor, osmih bolnišnic, 45 zdravstvenih domov, več porodnišnic in Klinike za pljučne bolezni Golnik kupuje opremo za prihodnja štiri leta, še vedno ni dokončno izbralo dobaviteljev v 40 milijonov evrov vrednem poslu. Za obdobje prvih šestih mesecev bi morali med drugim naročiti 4,5 milijona kirurških mask IIR, pol milijona mask FFP2, več kot pol milijona zaščitnih plaščev in drugo opremo. Kdaj bi lahko bila ta v Sloveniji, ni znano.
Tudi posamezni javni zdravstveni zavodi in državni organi so šele avgusta začeli iskati dobavitelje zaščitne opreme, čeprav so cene na trgu že pred časom padle. Že takrat je imel UKC Ljubljana za približno tri mesece zalog opreme, drugi zdravstveni zavodi pa le za teden ali dva. Na ministrstvu za zdravje takrat sploh niso imeli podatkov o tem, koliko je trenutno zaščitne opreme v zdravstvenih zavodih in za koliko časa zadostuje.
V tem času si je tudi Gantarjevo ministrstvo umivalo roke. Dvajsetega oktobra je objavilo navodilo, v katerem je bolnišnice, ki so že takrat klecale pod bremenom epidemije, opozarjalo na pravočasno nabavo zadostnih količin osebne varovalne opreme. »Vsak zdravstveni delavec mora biti dobro seznanjen z uporabo osebne varovalne opreme. Priporočamo ponovitvena praktična usposabljanja o pravilni uporabi opreme,« piše v dokumentu, ki smo ga dobili po zakonodaji za dostop do informacij javnega značaja. Podpisala ga je državna sekretarka Tina Bregant, ki je k navodilu priložila tudi videoposnetek z nazornim prikazom uporabe osebne varovalne opreme.
Še v začetku novembra je sicer Gantar odgovornost za pomanjkanje opreme prevalil na bolnišnice in zdravstvene zavode. Dejal je, da je nabava osebne varovalne opreme še vedno v pristojnosti zdravstvenih izvajalcev, zavod pa bo izvajalcem zagotovil le potrebne količine opreme do nove dobave opreme.
Zdaj je jasno: zalog opreme ni dovolj
Svoje naloge ni opravil tudi zavod za blagovne rezerve, zadnji branik države pred pomanjkanjem opreme. V zadnjih mesecih sta propadla že dva razpisa, ki ju je objavil zavod. Tudi pri tretjem, s katerim bi si zagotovili trimesečne strateške zaloge medicinsko-tehničnih sredstev, se zapleta. Ti razpisi so bili pomembni, ker mora zavod za blagovne rezerve poskrbeti, da zdravstvo in kritična infrastruktura ne ostaneta brez opreme, če je bolnišnicam in drugim institucijam ne bi uspelo pravočasno zagotoviti. In zdaj se je zgodilo prav to.
»Imamo 18 milijonov trislojnih higienskih mask, devet milijonov mask FFP2, 1,3 milijona zaščitnih rokavic, 32.000 litrov razkužil,« je še konec septembra, ko se je število okužb začelo naglo povečevati, miril direktor zavoda za blagovne rezerve Tomi Rumpf, ki včeraj na naša vprašanja ni odgovoril. Takrat je zagotovil, da zaloge zadostujejo za tri mesece.
Na vrhuncu prvega vala epidemije je bilo v bolnišnicah največ 114 obolelih s covidom-19. Po tem so opravili oceno potrebnih strateških zalog za drugi val. Ta je predvidevala, da se bo v bolnišnicah zdravilo do 150 pacientov na dan, od tega bi jih bilo 50 na intenzivni negi, poleg tega bi bilo v domovih za starejše še povprečno 150 okuženih z blagimi simptomi. Za primerjavo: v torek je bilo v bolnišnicah 1275 obolelih s covidom-19, torej enajstkrat več kot na vrhuncu prvega vala, od tega na intenzivni negi 209. Tako je že zadnjih 14 dni.
