“Vsak državljan EU, ki ni državljan države EU, v kateri živi, ima volilno pravico in pravico do kandidiranja na lokalnih volitvah v tej državi pod enakimi pogoji kot državljani te države.”, Direktiva Sveta Evrope 94/80/ES Številka: 21.
Naš aktualni notranji minister je zagotovo nekaj posebnega. Širnemu svetu je javno razglasil, da nepreklicno odstopa, a je kljub temu še vedno minister. Odšel je na državni urad in s svojim podpisom potrdil, da ne spremlja programa nacionalne televizije, ter hkrati zatrdil, da nima naprav, na katerih bi lahko program spremljal, kljub temu pa ga dnevno komentira in zdaj na Twitterju celo objavlja slike programa. Kot kaže, pri objavah na družabnih omrežjih njegovi prsti delujejo veliko hitreje kot misli. Tako lahko trdimo za objavo, ki se mu je primerila včeraj: »V pripravi so poleg sprememb volilnih okrajev na državni ravni/zahteve ustavnega sodišča/ tudi manjše spremembe volilne zakonodaje za občine. Včeraj sem uradno predlagal,da se spremeni tudi del,ki govori o volilnih upravičencih.Ti naj bodo zgolj državljani republike Slovenije.« Objavo smo pustili nelektorirano, saj notranji minister, čeprav je bil že večkrat opozorjen, vztraja pri tem, da za ločili ni presledka. A se ne bomo vtikali v njegovo poznavanje slovenskega jezika, temveč v vsebino zapisanega.
Nemogoča sprememba
V trenutno veljavnem zakonu je zapisano, da imajo aktivno volilno pravico na lokalnih volitvah, torej pravico voliti župana in občinske oziroma mestne svetnike, vsi državljani Republike Slovenije, vsi državljani držav članic EU s stalnim prebivališčem v Sloveniji in polnoletni tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Ne samo to. Volilna pravica na lokalnih volitvah v Sloveniji je državljanom EU zagotovljena z direktivo Sveta Evrope 94/80/ES, ki velja že od 20. januarja leta 1995.
Katere tujce misli Hojs?
A kot rečeno, glede na to, da je minister že večkrat dokazal, da pušča stvari precej nedorečene, da se mu zna zgoditi, da nekaj misli, napiše pa drugače, ali si pač premisli, ter glede na njegova večkrat izražena politična prepričanja, lahko ugibamo, da ga ne motijo državljani EU s stalnim prebivališčem v Sloveniji, temveč tujci, ki prihajajo iz drugih delov sveta, najverjetneje iz naših nekdaj bratskih republik. Tem bi s spremembo zakonodaje sicer aktivno pravico lahko omejili, a bi glede na trenutno ustavno ureditev za to potrebovali glasove kar 60 poslancev in poslank.
Prihajajoče spremembe
Ker se je vladajoči koaliciji že zgodilo, da ji ob glasovanju o imenovanju ustavnega sodnika in viceguvernerke Banke Slovenije ni uspelo zagotoviti niti absolutne večine poslancev, je toliko manj verjetno, da bi se lotila tako drastičnih sprememb volilne zakonodaje. Ustavno sodišče je namreč konec leta 2018 ugotovilo, da je volilna zakonodaja v delu, ki določa volilne okraje, neustavna, saj so nekateri okraji celo 3,73-krat večji od drugih. Rok za odpravo neskladij je 21. december. Da bi le popravili meje okrajev, je potrebnih 45 glasov poslancev in poslank, za vsak večji poseg v volilno zakonodajo, tako na državni kot lokalni ravni, pa sta potrebni dve tretjini glasov vseh poslancev in poslank. Glede na to, da so si glede pogledov na volilno zakonodajo precej vsaksebi tudi koalicijske stranke, je težko pričakovati, da bi predlog gospoda notranjega ministra dejansko prišel pred poslance in poslanke.
