Gantar je na današnji novinarski konferenci dejal, je po eni strani še vedno zaskrbljen glede števila bolnikov, ki so hospitalizirani v slovenskih bolnišnicah, a po drugi tudi vesel, da se bo njegovo zagotovilo, da bo vsak, ki potrebuje zdravljenje, tega tudi deležen, izpolnilo. Zaradi povečanega števila bolnikov s težjim potekom bolezni se sicer v zadnjem času redni programi krčijo. Gantar je za primerjavo pojasnil, da če smo imeli še 16. oktobra za bolnike s covidom-19 namenjenih 227 postelj na navadnih oddelkih in 54 postelj na intenzivni negi, imamo danes, po parih tednih, temu namenjenih 821 postelj na navadnih oddelkih in 150 na intenzivni negi. Ob tem je dodal, da so izvajalce že pozvali k povečanju števila postelj na enotah za intenzivno nego za dodatnih 100, saj kljub nekaterim vzpodbudnim številkam v naslednjih 14 dneh pričakujejo povečanje števila bolnikov.
Vrh sicer pričakujejo v tem tednu. Čeprav podatki navdajajo z nekim upanjem, to še vedno niso podatki, na katerih bi odločili, da ukrepi niso potrebni, je še pojasnil minister, ki je znova zagotovil, da bo vsak, ki potrebuje bolnišnično zdravljenje, tega tudi deležen. Ob tem je poudaril, da to predstavlja velike napore za zdravstvene delavce, pri katerih se tudi pojavljajo okužbe. Ukrepi tako po njegovem mnenju seveda pomenijo neko pomoč, ne pa tudi rešitve.
Ključno testiranje
Gantar se je dotaknil tudi testiranja, ki je po njegovem mnenju ključ za zamejitev epidemije. Na tem področju se v zadnjem obdobju ponuja tudi možnost hitrih testov. Ministrstvo za zdravje je glede tega oblikovalo delovno skupino, ki je posamezne teste ocenila in izbrala tiste, ki so za izvajanje diagnostike dovolj specifični in občutljivi. Pojasnil je, da jih je mogoče v zadostnih količinah zagotoviti zlasti za testiranje zaposlenih v kritični infrastrukturi, kjer bodo poskušali uvesti redno testiranje enkrat oziroma dvakrat na teden, s čimer bodo lahko pravočasno ugotavljali asimptomatske ljudi. Ob tem je Gantar navedel tudi, da je bilo v prvem valu na voljo 16 vstopnih točk, danes pa jih je na voljo 50, pri čemer vzpostavljajo tudi dodatne, saj želijo, da vsak pride čim prej do testa in posledično izvida.
Gripa in pomanjkanje cepiva
Hkrati je minister znova razložil postopek naročanja cepiva za gripo. Tako je po njegovih besedah število odmerkov cepiva, ki je na voljo danes, posledica naročila maja lani, ko na prizorišču še ni bilo novega koronavirusa. Kljub temu se je naročilo 100.000 odmerkov več, kot pa se ga je porabilo v predhodnem letu. Od 270.000 odmerkov, ki so jih naročili, so jih 200.000 prejeli v oktobru, približno 70.000 pa naj bi jih bilo še na razpolago. Približno 20.000 naj bi jih prejeli tudi v novembru. Ministrstvo za zdravje je sicer primarnemu nivoju že posredovalo navodila glede prioritetnih skupin za cepljenje proti gripi. Prvi so seveda na vrsti bolj izpostavljeni v kritični infrastrukturi, starejši od 65 let in tisti najbolj ogroženi. Ob tem je Gantar spomnil, da smo imeli spomladi ob vseh zaščitnih ukrepih v primerjavi s preteklim letom tudi manjše število obolelih za gripo. Tako pričakuje in si tudi želi, da bo ob doslednem upoštevanju vseh ukrepov to število manjše tudi to zimo. V kolikor bo tako, po njegovih navedbah ne bi smelo biti bistvenega povečanja potreb po hospitalizaciji na račun sočasnega prebolevanja gripe in covida-19. Je pa poudaril, da »bolezni kot take niti slučajno ne gre podcenjevati.«
Zaščitna oprema
Kar zadeva zaščitno opremo v bolnišnicah, je Gantar dejal, da so od 1. junija za nabavo zadolžene bolnišnice same, pri čemer velja napotek, da so morale ustvariti enomesečno zalogo. Da ta ob povečanju števila bolnikov ponekod ne zadošča, se po ministrovih besedah zavedajo, zato so ministrstvo za gospodarstvo že pozvali, da bi v primeru večjih težav dodatno sprostili zaloge. Za pomoč z dodatno opremo je zaenkrat zaprosila ena bolnišnica, je dodal.
Pri ventilatorjih Gantar težavo vidi predvsem v usposobljenem kadru, ki zna s to tehnologijo upravljati, ne pa toliko v številu ventilatorjev, ki so na voljo. Pojasnil je, da so prejšnji teden sprostili 64 ventilatorjev iz prvih nabav, ki so potrebovali dodatno opremo. 46 jih bodo predvidoma dopolnili v naslednjem tednu, na voljo pa je tudi možnost, da dodatne ventilatorje dobijo prek mehanizma skupne nabave Evropske komisije. Preko tega mehanizma lahko do konca novembra prejmejo dodatnih 100 ventilatorjev, v kolikor bi ta potreba obstajala, a v tem trenutku ne kaže na to, je še dejal.
Sproščanje ukrepov?
Za kaj takega po mnenju Gantarja še ni pravi čas. Opozoril je, da je ključen zdravstveni sitem in njegova zmogljivost. Če bi se za sproščanje odločali, dokler je število potreb po novih posteljah večje kot število odpuščenih iz bolnišnic, bi delovali preuranjeno, je dejal ter dodal, da pa so na podlagi odločitve ustavnega sodišča o ukrepih dolžni presojati vsak teden. Znova je pojasnil, da nekatere številke sicer so razmeroma optimistične, a še vedno ne pomenijo, da bi se v kakšnem dnevu ali dveh lahko pogovarjali o sproščanju. »Moramo doseči preobrat,« je poudaril. O sproščanju in tem, kje lahko stopimo korak naprej, se bo smiselno pogovarjati, ko bodo podatki zanesljivo kazali, da smo izšli iz tega vala epidemije.
