Ferfila je med čakanjem na končne rezultate opozoril, da tekma še ni končana, četudi je aktualni predsednik Donald Trump že razglasil zmago. "Trump še ne more razglasiti zmage, čeprav bi jo seveda zelo rad," je dejal Ferfila in spomnil, da jo je tudi leta 2016 razglasil že zelo zgodaj. "Tedaj je imel na nacionalni ravni celo za približno milijon glasov več od Hillary Clinton, ki pa je potem na koncu zbrala približno dva do tri milijone glasov več."
Demokrat Joe Biden trenutno sicer vodi tako v elektorskih glasovih kot glasovih volivcev. Clintonova je leta 2016 dobila okoli dva odstotka glasov volivcev več, izgubila pa po glasovih elektorjev. "Večinoma si je večji delež volivcev priborila na račun volivcev v Kaliforniji, kjer velika večina tako ali tako voli demokrate. Verjetno se bo zgodba ponovila tudi letos, a Biden bi vendarle potreboval vsaj za pet odstotnih točk glasov volivcev več kot Trump, da bi zmagal tudi v elektorskih glasovih," je opozoril Ferfila.
Glasovanje po pošti
Tokrat je sicer odločilno glasovanje po pošti, je še opozoril Ferfila. "Na ta način in predčasno je letos glasovalo okoli sto milijonov volivcev, leta 2016 samo 47, se pravi za polovico manj. Še vedno ni preštetih približno 27 milijonov glasov po pošti in tu so možni kar precejšnji zapleti," je dejal. Težavni bi bili lahko predvsem glasovi, ki jih volivci oddajo v poštne nabiralnike. "Pri tem so pomembni roki, kdaj ta pošta potem pride v roke volilni komisiji, in Trump je že zahteval od sodišč v posameznih okrožjih, da se ne upoštevajo glasovnice, ki bi prišle po 3. novembru."
Na tem področju se že odpirajo široke možnosti sodnih sporov, je še napovedal profesor. Zlasti v Pensilvaniji, ki se spet kaže kot ena odločilnih zveznih držav. Ravno tu bi lahko bili odločilni glasovi po pošti in največji spori glede njihove veljavnosti, opozarja Ferfila.
Ankete znova ustrelile mimo
Glasove v Pensilvaniji sicer štejejo precej počasi (do pogovora je bilo preštetih okoli 64 odstotkov glasov), zaenkrat pa Trump močno vodi - z več kot desetimi odstotnimi točkami naskoka. Kot opozarja Ferfila, so javnomnenjske ankete pred volitvami nakazovale vodstvo Bidna. "Res da je veliko glasov še nepreštetih, a je vprašanje, koliko so te javnomnenjske agencije uspele zajeti pravo sliko," je dejal Ferfila in spomnil, da so podobno v napovedih zgrešile tudi pred štirimi leti.
Po svoje je bil presenetljiv tudi rezultat na Floridi, kjer so ankete prav tako napovedovale sicer tesno zmago Bidna, na koncu pa je izgubil za okoli 400.000 glasov ali 2,5 odstotne točke. Trump očitno ni izgubil starejših volivcev, ki naj bi jih odgnal s svojim upravljanjem pandemije covida-19. "Ampak jim je obljubil brezplačno zdravilo, ki je pozdravilo njega, dal pa jim je tudi 200 dolarjev bonov za nakupe zdravil," je opozoril Ferfila.
Priseljenci, temnopolti in mladi
Predvsem pa so bili po njegovih besedah na Floridi odločilni glasovi volivcev latinskoameriškega porekla. "To je bila kritična točka za Bidna. Moral bi dobiti okoli 70 odstotkov njihovih glasov, dobil jih je pa okoli 50."
To se je po besedah Ferfile zgodilo zato, ker ti priseljenci po svoje paradoksalno močno nasprotujejo nadaljnji imigraciji in tudi podpirajo Trumpov zid na meji z Mehiko. Poleg tega Bidna ne podpirajo tudi zato, ker so zelo verni kristjani in nasprotujejo splavu. Trump pa jih je na svojo stran dobil tudi s podpiranjem antikomunizma in prikazovanjem Bidna kot privrženca socializma, je razložil profesor.
"Uresničilo se je očitno tudi to, da Biden ni dobil toliko glasov temnopoltih. Dejstvo je, da je Trump v minulih štirih letih veliko bolj zvišal njihove plače kot recimo prej v osmih letih Barack Obama kot demokratski predsednik," je še pojasnil. Prav tako Biden očitno ni dovolj navdušil mladih. Volilna udeležba je bila relativno nizka, kar naj bi koristilo predvsem Trumpu.
Možni izgredi
Čeprav Trump po začasnih rezultatih vodi v ključnih Pensilvaniji, Michiganu, Severni Karolini in Georgii, pa si Ferfila vendarle še ne upa napovedovati končnega rezultata. "Stvari še niso končane in odločene. Razlike so minimalne," je dejal.
Opozoril pa je tudi na možnost neredov. "Po anketah okoli 20 odstotkov Američanov podpira nasilje zaradi nepoštenih volilnih rezultatov. Se pravi 20 odstotkov jih je pripravljenih priti na ulice. Trgovci v glavnih mestih so že zabarikadirali svoje trgovine. Polovica zveznih držav je vpoklicala nacionalno gardo," je dejal.
Izbruh nasilja pa bi bil "slab za Ameriko, ameriško gospodarstvo in celoten zahodni svet", je še opozoril profesor.
