Predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete Miroslav Petrovec je že pretekli teden povedal, da bodo v Sloveniji v kratkem začeli opravljati tudi antigenske teste. Gre za hitre teste, ki rezultat pokažejo v 15 minutah, vendar niso tako zanesljivi kot PCR testi, kjer je potrebno bris nosne votline poslati v laboratorijsko analizo. Petrovec je za STA pojasnil, da strokovna svetovalna skupina za covid-19 še pripravlja priporočila in indikacije, koga bodo testirali s hitrimi testi ter kdo jih bo lahko izvajal.
PCR testi predvsem za tiste s kroničnimi boleznimi in starejše
Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Vodja vladne strokovne svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović paje že pred dnevi za nacionalno TV Slovenija povedala, pri katerih skupinah bi bilo testiranje z antigenskimi testi bolj smiselno in pri katerih manj. "Pri mladih zdravih ljudeh, ki izločajo zelo veliko virusa, je ta test zelo podoben osnovnemu molekularnemu testu, ki ga sicer uporabljamo rutinsko. V nekaterih drugih skupinah pa ne," je dejala in pojasnila, da je odvisno tudi "v kateri fazi bolezni se človek nahaja. Če bolezen že izzveneva, potem ne izloča več toliko virusa in ga s tem manj občutljivim testom ne moremo zaznati". Izpostavila je, da teste z metodo PCR potrebujejo pri bolnikih s covidom-19, ki so sprejeti v bolnišnico ter pri starejših oziroma tistih s kronično boleznijo, pri katerih se stanje lahko poslabša.
Rezultatov hitrih testov ne beležijo v statistiko
Petrovec je danes za STA spomnil, da v nekaterih bolnišnicah že opravljajo hitra testiranja, ob tem pa opozoril, da rezultatov teh testov ne beležijo v državno statistiko. Po njegovih pojasnilih bo treba jasno določiti, katere ustanove bodo lahko opravljale hitre teste, potrebno pa bo tudi ustrezno poročanje o rezultatih teh testov, da ne bosta obstajala "dva paralelna sistema".
