Ukrepi za zajezitev epidemije covida-19 namreč razen izjem prepovedujejo zbiranje nad šest oseb in prehajanje med občinami. Ni pa odpovedana osrednja spominska slovesnost pri spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanih žrtev.
Za dan spomina na mrtve je sicer značilno obiskovanje grobov bližnjih, polaganje cvetja nanje in prižiganje sveč v spomin na pokojne. Vendar epidemiologi tokrat naprošajo k doslednemu spoštovanju ukrepov proti širjenju novega koronavirusa. Tudi ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference Stanislav Zore je pozval, naj obiščemo le grobove v svoji župniji oz. občini in se bližnjih pokojnih spomnimo v molitvi. Poleg tega se je treba po njegovih besedah izogniti obisku sorodnikov in prijateljev.
Duhovniki so sicer prejeli navodila škofov, da bodo letos na pokopališčih z enega mesta blagoslovili grobove brez navzočnosti vernikov. Blagoslov grobov bo lahko spremljalo zvonjenje zvonov župnijskih cerkva in pokopaliških kapel.
Brezplačna parkirišča
Tisti, ki se bodo kljub ukrepom odločili za obisk groba, bodo lahko v Ljubljani na javnih parkiriščih v neposredni bližini Žal in drugih pokopališč ter v Kopru na vseh javnih parkiriščih parkirali brezplačno. V Mestni občini Maribor pa so spomnili, da v okolici pokopališč Pobrežje, Gorca in Razvanje velja poseben prometni režim.
Tudi pred dobrimi 100 leti v obeleževanje 1. novembra posegla zelo kužna bolezen
Zvonka Zupanič Slavec z Inštituta za zgodovino medicine medicinske fakultete v Ljubljani je spomnila, da imamo na območju današnje Slovenije že izkušnje s širjenjem nalezljive bolezni okoli 1. novembra, in sicer z drugim valom španske gripe leta 1918.
Sredi avgusta leta 1918 je namreč izbruhnil drugi val španske gripe, ki je trajal do sredine novembra, je navedla predstojnica Inštituta za zgodovino medicine. Takrat so bile razmere okoli 1. novembra, ko so tekli zadnji dnevi prve svetovne vojne, ki se je končala 11. novembra, po njenih besedah zelo težke. Ljudje so množično zbolevali in tudi umirali, hkrati pa so imeli za sabo štiri težka vojna leta z dramatičnimi posledicami. Zaprte so bile številne ustanove, šole, gostilne, vladala je lakota, je naštela.
"Razmere so bile zelo drugačne od današnjih, a so bile v takratnih medijih manj navzoče, ker so bili vsi napori usmerjeni v nastajanje nove države po večstoletni nadvladi avstrijskega cesarstva," je povzela. To je bila po njenih navedbah zadnja težka pandemija gripe. "Blažji sta bili še leta 1957 in 1968/69 z dvema oz. milijonom smrtnih žrtev. Epidemija otroške paralize leta 1956/57 pa je pri nas terjala 44 žrtev," je dodala.
