Marjan Podobnik, predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS), je bil še nekaj tednov nazaj prepričan v široko podporo med svetniki KGZS, torkova ponovitev seje pa je prinesla grenak poraz. Ali je za neuspehom njegov odkrit napad na rimokatoliško cerkev?
Ponedeljkov remi
Trinajsturna ponedeljkova seja je rezultirala v izenačenju med kandidatoma – vsak je prejel 27 glasov. Še nekaj dni pred volitvami je Društvo SKZ – slovenska kmečka zveza odkrito napovedovalo gladko zmago svojega kandidata, češ da uživa podporo 39 od 54 svetnikov. Koalicija okoli Podobnika naj bi bila sledeča: SKZ 18 glasov, Društvo Forum za kmetijstvo in podeželje SDS – šest glasov, Kmečko društvo NSi – en glas, govedorejci, prašičerejci in ostale male liste – pet glasov ter podpora posameznih predstavnikov Cerkve, liste Slovenski kmet in Kmečke liste – devet glasov. Štirinajst od teh si je tako do včeraj očitno premislilo in glas namenilo Žvegliču, ki je v preteklosti bil že poslanec SLS, kot tudi predsednik Sindikata kmetov Slovenije.
Podobnikove ambicije na čakanju
Ob vnaprej odločenem scenariju in zavedanju, da Podobnik hkrati ne bo mogel sedeti na dveh foteljih, so pri Društvu SKZ že ponujali možne rešitve. Po prvem scenariju bi se Podobnik odpovedal vodenju SLS, pri čemer bi sklical kongres za novega predsednika, kandidat za naslednika pa naj bi bil Štefan Domej, pliberški kmet in odbornik celovške južnokoroške kmetijsko-gozdarske zbornice. Drugi scenarij, ki bi pomenil, da se Podobnik odreče stolčku pri KGZS, pa je predvideval imenovanje Žige Kršinarja na to mesto, mladega kmeta, ki ga del javnosti pozna tudi kot televizijskega voditelja.
Očitno nekoliko preveč prepričan v svoj uspeh, ali ravno nasprotno, se je Podobnik opekel na Novi24TV, ko je javno oklical Blaža Gregorca, ekonoma ljubljanske nadškofije, kar za povezave s »staro Udbo oziroma z globoko državo«, zaradi česar se je več kot očitno zameril Cerkvi, katere vpliv znotraj KGZS je vseprisoten. Gregorc je medtem že napovedal tožbo zoper Podobnika.
Društvo SKZ proti vsem
Spletna ponedeljkova seja je trajala mnogo dlje kot pričakovano tudi zaradi Podobnikove struje, ki je vodenje seje označila za »škandalozno«, češ da se je predsednik v odhodu Cvetko Zupančič postavil na Žvegličevo stran. Pri Društvu SKZ so ob tem zapisali, da je celo legitimnost postopkov postavljena pod vprašaj, češ da nekatere poteze vodstva »mejijo ali že prestopajo meje korupcije«.
Ko je postalo jasno, da bo izid tesen, je Podobnik predlagal, da z Žvegličem odstopita od kandidature in poiščeta skupnega kandidata. Zdaj jima tega očitno ne bo treba, volilni neuspeh pa postavlja tudi njegov položaj v stranki pod vprašaj.