Slovenija se je znašla v izjemno velikem, močnem valu epidemije covid-19. In zdravstveni krizi, ki jo morda poznamo iz filmov, poznamo pa jo tudi iz drugih držav, saj se jim je zgodila v zadnjih osmih mesecih.
Pripravam in opozorilom navkljub je situacija naporna za obravnavo, a zaenkrat še uspevajo, je dejala vodja svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović. Zato si želijo, da bi vsi sprejeti ukrepi uspeli. Glede na dobro izkušnjo iz prvega vala ostaja optimistična.
Eden od 33
Krivulja dokazano pozitivnih se tako vsak dan vzpenja. Kar je posebej zaskrbljujoče so hudo bolni – na tem področju smo včeraj presegli številko 600. Zelo verjetno se bo to število še povečevalo, omenila je številko tisoč.
Ocenjuje, da je pozitivna ena oseba od 33. V zadnjem času je bilo opravljeno »ogromno število testov«, kar pomeni dvoje: dolgo se čaka, da nekdo, ki ima težave, pride do odvzema brisa, traja lahko nekaj dni. Pomeni pa tudi, da pri tistih ljudeh, ki bi nujno potrebovali rezultat, izid ni dostopen dovolj hitro.
Slovenija sicer testira več kot Avstrija, Nemčija in Hrvaška. Več testirata le Združeno kraljestvo in Francija.
Način dela so torej prilagodili. Sledili so dvema poglavitnima načelom, je pojasnila Beovićeva: potrebujejo test pri obolelih, pri katerih se pričakuje, da bodo imeli hujši potek bolezni, da se ob prihodu v bolnišnico ve, kako z njimi postopati. Tisti, ki so v stiku z bolj ranljivimi oziroma so v stiku z veliko ljudmi.
Če je test potreben, bodo še naprej presojali osebni zdravniki.
O ukrepih
Nabor ukrepov, podobnih tistim v prvem valu, je bolj kot ne izčrpan. Novih ukrepov zato ne bodo predlagali, »treba je počakati, da ti ukrepi pokažejo svoj učinek«. O ukrepih, ki trajajo samo en teden, je glede na naravo virusa nemogoče govoriti. »Zelo verjetno je smiselno ukrepe v veljavi imeti 28 dni, torej dve inkubacijski dobi« in jih nato čim prej odpraviti. Virusa ne bo mogoče eliminirati, zato bodo ukrepi prihajali v veljavo po potrebi.
Zaostrovanje ukrepov je sicer še mogoče, je dejala Beovićeva, a je prepričana, da bodo ti, ki so v veljavi, uspešni.
Hitri testi
S tem, ko so osebni zdravniki prejeli nova priporočila o napotitvah oseb s sumom na okužbo z novim koronavirusom na testiranje, se bo število testov zmanjšalo. A jih bodo z uvedbo hitrih testov nato povečali.
Število opravljenih testov bo nekoliko manjše; tisti, ki ga bolj nujno potrebujejo, bodo hitreje prišli do izvida, je dejala v zvezi z uvedbo hitrega testiranja in poudarila, da je testiranje izjemno pomemben element obvladovanja epidemije. Testiranja v Sloveniji nočejo dolgoročno zmanjšati, temveč želijo vzpostaviti sistem za opravljanje hitrih testov, ki bodo omogočili, da bodo rezultati na voljo v realnem času. O tem je več povedal predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec.
Ta je dejal, da način testiranja, ki smo ga uporabljali do sedaj, pomeni, da smo dosegli mejo, ki je nevzdržna. »Tak način testiranja ni vzdržen v nobeni državi,« je dejal. Tehnologija testiranja je v tem času dosegla nekaj pomembnih prebojev, laboratoriji v Sloveniji pa so naredili vse, kar je človeško in tehnično mogoče, je dejal v zvezi s številom včeraj opravljenih testov.
Z molekularnimi testi bodo mogočih 10.000 dodatnih testov, antigenski pa so hitri po definiciji, torej je rezultat znan v roku nekaj ur. Niso pa le hitri, temveč tudi cenejši.
Sestava na mikrobiološko testiranje poslanih bolnikov je pokazala, da je okrog 60 odstotkov ljudi, testiranih na vstopnih točkah, naprednih testov ne bi potrebovalo, torej bi bilo mogoče okužbo potrditi klinično, je poudaril Petrovec.
Antigenski testi z razliko od molekularnih ne dokazujejo genoma virusa, ampak fizične delčke, je še dejal. Obstajata dve vrsti: hitri in masivno uporabni. Kot je dejal, so ti testi že na voljo, nekateri od njih z zelo dobrimi referencami, strokovna skupina pa je sestavila parametre, po katerih se bo te teste ocenilo. Prihajajo tudi antigenski testi, ki bodo dosegljivi vsem zdravstvenim ustanovam, ki imajo biokemične laboratorije. S tem se bodo razbremenili biokemične in molekularne laboratorije, testi pa bodo na voljo v veliko krajšem času – znotraj ene do dveh ur. Prav tako ni videti, da bo prišlo do pomanjkanja, zato bo mogoče dnevno število testiranj še povečati.
Kdo bo teste opravljal, še ni dorečeno. Ali bo test treba na koncu še potrditi? Kot je dejal Petrovec, test poda zelo zanesljivo informacijo, ali je bolnik kužen ali ne. Dodal je še, da so testi edino orodje, ki nam nudi vpogled v epidemijo.
