Novice Svet24

Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca

Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica je nedavno na gospodarstvenike in podjetnike v svoji, goriški regiji naslovila poziv, v katerem prosi za denarna sredstva.

»Nujno potrebujemo finančno pomoč za nakup aparatov, ki so neizogibno potrebni pri zdravljenju in nadzoru bolnikov, pri katerih bolezen covid-19 poteka v zmerno hudi ali hudi obliki,« so zapisali in našteli, kaj najbolj potrebujejo: infuzijske črpalke, EKG-aparat, sistem za monitoring življenjskih funkcij, pulzni oksimeter in podobno. Sredstva jim je že namenila Mestna občina Nova Gorica. Ta se je odpovedala prazničnim dogodkom, s čimer je prihranila 5000 evrov in jim jih podarila.

Sami morajo prevzeti pobudo

Tudi druga največja bolnišnica pri nas, Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor, že od spomladi poziva za denarno pomoč. »Za uspešen boj proti covidu-19 ni dovolj le vrhunska usposobljenost in strokovnost našega zdravstvenega osebja, njihova vnema in požrtvovalnost, temveč tudi primerna in zadostna medicinska ter zaščitna oprema. Prizadevamo si za zagotovitev zadostne količine ventilatorjev, monitorjev, perfuzorjev in osebne varovalne opreme. Vsaka pomoč pri zagotavljanju potrebnih sredstev za nakup navedene opreme je za UKC Maribor izredno dragocena. Na vas se obračamo s prošnjo, da naša vsakodnevna prizadevanja in požrtvovalno delo naših zaposlenih finančno podprete po svojih možnostih. Zavedamo se, da je kriza prizadela tudi gospodarstvo in negospodarske panoge in je vsaka finančna pomoč breme tudi za vas. Vaša pomoč bi nenadomestljivo prispevala k obvladovanju te težke situacije. Le tako bomo lahko poskrbeli za vse, ki našo pomoč potrebujejo, in po svojih močeh prispevali, da se življenje čim prej normalizira,« so zapisali. Najbolj zgovoren pa je tisti del njihovega poziva, v katerem navajajo, da se zavedajo, da prek raznih dajatev tekom leta državljani že prispevamo v zdravstveno blagajno, »vendar je stanje žal takšno, da moramo sami prevzeti pobudo in pomagati«.

Kje je država

Zaradi takih pozivov se v javnosti pojavlja občutek nelagodja, saj je marsikdo prepričan, da bi morala za pridobivanje opreme, tako postopkovno kot finančno, poskrbeti država – pristojna ministrstva, predvsem ministrstvo za zdravje, ki deluje pod vodstvom Tomaža Gantarja, ali pa vsaj biti v to bolj vključena. Da bi lahko razumeli, ali je v tem primeru morda res zatajila država, skupaj s svojimi organi, moramo najprej razumeti, kako sploh poteka nabava medicinske opreme in pripomočkov v Sloveniji.

Največji delež sredstev, ki se namenja upravljanju medicinske opreme, torej tudi nabave, predstavljajo prispevki za zdravstveno zavarovanje in davki, kar pomeni, da medicinsko opremo financiramo plačniki prispevkov zdravstvenega zavarovanja in vsi davčni zavezanci. Medicinsko opremo v bolnišnicah pa potem nabavljajo bodisi bolnišnice bodisi ministrstvo.

Koliko da država, koliko zavodi sami

Po podatkih računskega sodišča in njegovega revizijskega poročila o učinkovitosti upravljanja z medicinsko opremo, s poudarkom na dragi medicinski opremi, do katerih lahko javno dostopamo, je ministrstvo od leta 2007 do vključno leta 2014 izvedlo skupno saj 86 nakupov medicinske opreme za bolnišnice, v skupni vrednosti skoraj 84 milijonov evrov. Bolnišnice same pa so v enakem obdobju za opremo namenile skupno 177 milijonov evrov.

Bolnišnice za medicinsko opremo, ki jo nabavljajo same, pridobivajo sredstva Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in izvajalcev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, to so sredstva prispevkov za zdravstveno zavarovanje in plačil premij prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja prek plačil zdravstvenih storitev. Ministrstvo pa nabavlja medicinsko opremo za bolnišnice iz sredstev proračuna Republike Slovenije, ki se zbirajo na posebnem računu ministrstva.

A kot je že pred leti ugotovilo računsko sodišče v revizijskem postopku, so finančna kriza v letu 2008 in s tem povezani varčevalni ukrepi najbolj prizadeli prav investicijsko področje in nadomeščanje medicinskih naprav. Tako imajo slovenske bolnišnice premalo pripomočkov ali pa so ti že stari in iztrošeni. Že deset let se torej ne vlaga prav veliko v nabavo ključnih sredstev za zagotavljanje kakovostne zdravstvene oskrbe Slovencev. Glede tega gre kritika vsem dozdajšnjim ministrom za zdravje; od Zofije Mazej Kukovič, Boruta Miklavčiča, Dorijana Marušiča, Alenke Trop Skaza, Milojke Kolar Celarc, Sama Fakina in Aleša Šabedra do Tomaža Gantarja, aktualnega ministra.

Slovenci razočarani 

Naloga ministrstva za zdravje, ki ga usmerja Tomaž Gantar, je med drugim tudi, da se medicinska oprema zagotovi pravočasno in v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje nalog na področju zdravstva. In tukaj bi lahko padli največji očitki glede opreme in njenega pridobivanja, saj se v času, ko pustoši koronavirus, po mnenju mnogih minister s svojo ekipo ni najbolje izkazal. Javnost mu namenja grobe očitke, in sicer, da na splošno nespretno koordinira državo v najhujši zdravstveni krizi, ki jo je kdajkoli doletela. 

Nič ni slišati niti o njegovi strokovni skupini, ustanovljeni minulo poletje, ki naj bi sproti analizirala in napovedala razvoj epidemije novega koronavirusa v Sloveniji. Državi bi morala pomagati predvideti, kako naj sprejema ukrepe in koliko bolniških postelj bo potrebovala do jeseni. Toda od vsega tega ni bilo nič. V treh mesecih se namreč skupina, ki jo vodi državna sekretarka Tina Bregant, ni sestala niti enkrat, država je tako drugi val epidemije pričakala nepripravljena.  

Ventilatorji so, a neuporabni

Javnost kritike uperja tudi v Zavod za blagovne rezerve RS, ki je v času spomladanske epidemije vodil in izvajal nabavo medicinskih pripomočkov, a kot se je razkrilo kasneje, pod velikimi pritiski gospodarskega ministrstva, predvsem ministra Zdravka Počivalška. Nabavo so namreč pretresale številne afere. Sprva je kazalo, da so aktivnosti za nakup opreme stekle dobro, potem pa … Dvoma o upravičenosti in smiselnosti nakupov sicer ni bilo, temveč o tem, kako so ti potekali in koliko je zanje zapravila država. Najbolj sporna je bila nabava ventilatorjev. Realnost je, da bi ravno zdaj in v naslednjih tednih potrebovali največ ventilatorjev, a je večina neuporabnih.  

Zavod za blagovne rezerve je sicer s preklicem epidemije prenehal interventno kupovati zaščitna in druga sredstva, s čimer so se končali vsi izredni postopki naročanja; tako so od uradnega konca epidemije bolezni covid-19 zdravstveni zavodi znova zadolženi za nakup zaščitne opreme. Epidemija je bila sicer ponovno razglašena pred tednom dni, a od tedaj dalje, da bi zavod spet naročal ali pomagal bolnišnicam do opreme, v smislu organizacije ali finančno, ni slišati dosti. Menda se bodo aktivirali, če bo v epidemiji nastopila res huda kriza.

Potrebujejo nas

Bolnišnice so tako zdaj polno zasedene s pridobivanjem sredstev in nakupom opreme. Tiste, ki finančno ne poslujejo prav dobro, morajo do sredstev priti na drugačen način – šempetrska bolnišnica se je odločila, da poskusi z akcijo zbiranja donacij. Donacije so sicer na splošno pomemben vir prilivov v bolnišnične blagajne. Od leta 2007 do vključno leta 2014 so slovenske bolnišnice prejele za skoraj 22 milijonov evrov donacij.