V Sloveniji je po uradnih podatkih več kot 14.000 Slovencev in Slovenk, pri katerih so prisotnost virusa potrdili s testiranjem. Ocena stroke je, da je dejansko okuženih še veliko več. Ukrepi ob potrjeni okužbi so jasni: izolacija, v primeru hudega poslabšanja bolezni celo bolnišnična oskrba. A tisto, kar je manj znano, je, kdaj se spet lahko vrnemo med ljudi, ne da bi bili nevarni za ljudi okoli sebe.
Smernice na podlagi tujih izkušenj
Testi, ki jih izvajajo v naših laboratorijih, so bili večkrat deležni kritik, češ da lahko ob dovolj velikem številu ciklov prisotnost virusa dokažejo pri vsakomur. Iz smernic je razvidno, da je mejna vrednost pri večini testov določena pri 40 ciklih.
Slovenski zdravniki so prejšnji teden dobili posodobljene smernice, v katerih je razloženo, na kakšen način stroka razvršča okužene bolnike in kako dolgo mora trajati njihova izolacija. Smernice so postavljene na podlagi raziskav, ki so opravljane v tujini, na lastne izkušnje se slovenska stroka ne opira prav veliko, saj ima očitno polne roke z reševanjem akutnih težav; čas za analizo in raziskave bo prišel kasneje. Slovenska stroka se je pri oblikovanju navodil zdravnikom oprla na raziskave centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni nemškega inštituta Robert Koch in raziskavo, ki so jo objavili na Univerzi Oxford.
Razvrstitve okuženih
Izsledki raziskav kažejo, da je posameznik najbolj kužen v obdobju dva dni pred pojavom simptomov in nato še pet dni po pojavu simptomov ter da se večina prenosa okužb zgodi v prvih petih dneh po pojavu simptomov. Na podlagi teh dognanj so strokovnjaki ljudi s potrjeno okužbo razdelili na tiste, ki simptomov ne kažejo, tiste z blago boleznijo, zmerno boleznijo, hudo boleznijo in kritično bolne. Blago bolezen imajo osebe, ki imajo le katerega od simptomov: vročino, kašelj, vneto grlo, slabo počutje, glavobol, bolečine v mišicah, nimajo pa težav z dihanjem in dihali. Zmerno bolezen imajo tisti, ki sicer kažejo težave pri dihanju, a jim nasičenost kisika v krvi ne pade pod 94 odstotkov. Hudo bolne so osebe, ki pospešeno dihajo in imajo saturacijo pod 94 odstotkov ter ob tem kažejo še nekatere druge klinične znake, povezane s pomanjkanjem kisika in poškodbo dihal. Kritično bolne so osebe z dihalno odpovedjo, septičnim šokom in odpovedjo organov.
Vračanje iz izolacije
Kužnost
Sars-cov-2 je najbolj nalezljiv v obdobju pojava simptomov in znakov oziroma dva dni pred pojavom in pet dni po pojavu bolezni. Glede na rezultate številnih raziskav se infektivnost nato hitro zmanjša.
Tisti, ki kljub pozitivnemu PCR-testu ne kažejo simptomov, se lahko v okolje vrnejo deset dni od prvega PCR-testa. Če imajo hudo imunsko motnjo, se to obdobje preventivno podaljša na 20 dni. Osebe z blago in zmerno boleznijo se lahko iz izolacije vrnejo že po desetih dneh od pojava simptomov, a hkrati mora miniti vsaj 48 ur od normalizacije telesne temperature in začetka umirjanja simptomov ter znakov bolezni. Torej če se oseba vročine znebi šele deseti dan od pojava simptomov, izolacija traja vsaj 12 dni. Hudo bolne osebe morajo v izolaciji ostati 20 dni od pojava bolezenskih znakov, prav tako mora miniti 48 od normalizacije telesne temperature. Kritično bolne osebe 20 dni od pričetka bolezni v roku 24 ur dvakrat testirajo. V kolikor sta oba testa negativna, bolnike premestijo na necovid oddelke. V kolikor so testi pozitivni, zdravniki preverijo, po koliko ciklih je postal test pozitiven. V kolikor je število ciklov višje od 30, bolnike prav tako umaknejo iz izolacije. Če je število ciklov manjše od 30, teste ponavljajo na sedem dni. Enak protokol velja tudi za bolnike s hudo imunsko motnjo.
