Kot so za STA pojasnili v UKC Ljubljana, so na današnjem sestanku z zdravilišči razmišljali o dveh smereh. Ena je možnost, da bi v zdravilišča namestili tiste bolnike, ki še okrevajo zaradi posledic obolenja s covidom-19, a niso več kužni.
Druga možnost pa je, da bi v zdravilišča selili bolnike, ki nimajo covida-19, pač pa okrevajo denimo po nekem operativnem posegu. V tem primeru bi v bolnišnici po posegu ostali toliko časa, kot je nujno, potem pa bi okrevanje nadaljevali v zdravilišču. Torej bi se v sami bolnišnici ležalne dobe za te bolnike skrajšale.
Kacin je ob tem danes izpostavil, da se ležalna doba v bolnišnicah ne bi krajšala na škodo bolnika. Bi šla pa v korist sproščanja zasilnih postelj, da bi lahko prevzeli bolnike, ki bodo v naslednjih dneh in tednih ob tako velikem deležu okuženih zagotovo prišli v bolnišnico, je dejal.
Glede bolnišničnih kapacitet je sicer pojasnil, da to rešujejo predvsem bolnišnice same, ob čemer je pohvalil njihovo prožnost in odzivnost, da najdejo rešitve in znajo v objektih najti možnosti, da se oddelki za obravnavo bolnikov s covidom-19 razširijo.
UKC Ljubljana je denimo ravno v nedeljo dodatne postelje za bolnike s covidom-19 vzpostavil v bolnišnici Petra Držaja.
Kacin je sicer izpostavil še pozive, naj se zdravstveni delavci, ki so na voljo, javijo in pomagajo pri oskrbi bolnikov s covidom-19.
