Pred kratkim smo poročali o novogoriškem gostincu Goranu Nemcu, ki se je po tem, ko je spomladansko zaprtje svojih dveh lokalov nekako prestal, konec septembra težko sprijaznil, da bo njegovo poslovanje spet okrnjeno, saj je začel veljati ukrep, ki je naložil, da se bare, kavarne, lokale in gostilne zapira prej, ob 22.30.
»Če bomo morali zapirati ob taki uri, to za nas pomeni, da ne bomo zmožni izpeljati niti 50 odstotkov večerij in posledično bomo primorani k odpuščanju,« je takrat povedal Primorec.
Pri Nemcu namreč visok delež gostov predstavljajo Italijani, a ti na večerje hodijo zelo pozno. »Restavracije večino prometa ustvarimo ravno z večerjami. Kosila za sedem evrov služijo za polnjenje lokalov v popoldanskem času, ampak še zdaleč niso dovolj za preživetje in plače naših zaposlenih. Računamo torej na večerni čas in Italijane, a ti pridejo šele med 21. in 23. uro. Če bomo morali zapreti ob pol enajstih, zadnjih naročil ne bomo mogli sprejeti pozneje kot ob pol desetih. Od Italijanov se torej lahko poslovimo,« je razložil in vnovič opozoril, da naj Janševa vlada sprejme take ukrepe, da bo seveda zaščitila zdravje ljudi, a hkrati tudi ohranila delovna mesta.
Eni so se izmazali, drugi ne
Zaradi visokega števila pozitivnih, ki jih odkrijejo vsak dan, je vlada zdaj uvedla še strožje ukrepe, gostilne in lokali v tako imenovanih rdečih regijah pa morajo zapreti svoja vrata. Slednje je gostince spravilo na noge, saj to pomeni, da je njihov posel, potem ko so si poleti ravno malo opomogli od pomladi, ko so morali povsem mirovati, ogrožen in da marsikdo, ki dela v tej branži, vnovičnega prenehanja obratovanja ne bo preživel.
Nekateri se že do zdaj niso mogli pobrati. Popolna zaustavitev javnega življenja jih je tako prizadela, da je prišlo do prenehanja opravljanja dejavnosti ali odpuščanja zaposlenih. Posledice epidemije dobro ponazorijo tudi številke, ki jih razkril Fedja Pobegajlo, direktor Turistično-gostinske zbornice Slovenije (TGZS). »Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je v obdobju od razglasitve epidemije marca do konca septembra delo v turizmu, kamor štejemo tudi gostinstvo, izgubilo prek 8000 oseb,« je dejal in poudaril, da so zato njihove moči zdaj usmerjene k sprejemanju dodatnih ukrepov za pomoč turističnemu gospodarstvu, »kar bo pomagalo pri preživetju turističnih družb in ohranitvi čim več delovnih mest«.
Okrevanje od tri do pet let
Predlagajo, da se z neposrednim financiranjem še posebej posveti tistim družbam, ki imajo največji izpad prihodkov, da bi si vsaj delno lahko krile fiksne stroške poslovanja. »Pristojnemu ministrstvu predlagamo različno pomoč različno ogroženim družbam, na osnovi pregledne lestvice, ki temelji na izpadu prihodkov,« je pojasnil direktor TGZS. Državo je sicer pohvalil, ker je kar učinkovito pomagala turizmu in gostinstvu. »Država se je izkazala zlasti z ukrepi subvencioniranja čakanja na delo, z izdajo turističnih bonov in vrednotnic za turistične agencije.«
Pobegajlo je dejal, da bodo posledice koronavirusa v turistično-gostinski dejavnosti precej obsežne, saj pričakujejo od 50- do 70-odstotni izpad prihodkov. »Po napovedih domačih in tujih strokovnih institucij se okrevanje in vrnitev na obseg poslovanja iz prejšnjih let predvidevata šele v obdobju treh do petih let.«
Znašli so se
Direktor TGZS pa je tudi optimističen, saj opaža, da so epidemijo nekateri znali izkoristiti, saj se je denimo pojavilo gostinstvo, ki kljubuje koroni; rojevajo se nove poslovne ideje. Lahko vidimo, da so se gostinci aktivirali na način, da zagotavljajo dostavo hrane na dom, razvijajo produkte, ki jih prodajajo prek spleta, imajo spletne kuharske delavnice in podobno. »Slovensko turistično gospodarstvo je inovativno in prilagodljivo, kar se kaže tudi v hitrem prilagajanju na pogoje poslovanja v bistveno spremenjenih razmerah. Vseeno pa brez dodatne pomoči številne družbe ne bodo mogle preživeti obdobja najbolj zaostrenih razmer,« je povedal za zaključek.
