V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor bodo v ponedeljek zaradi naraščanja števila bolnikov, okuženih z novim koronavirusom, prešli na izvajanje predvsem nujnih storitev. Osrednjo enoto za intenzivno nego namreč potrebujejo za bolnike s covidom-19, je v današnji izjavi za medije povedal direktor Vojko Flis.
"S ponedeljkom prehajamo na režim dela, ko t. i. načrtovani posegi ne bodo več možni, ker bo centralna kirurška intenzivna enota zasedena z bolniki, ki imajo covid-19 in potrebujejo umetno predihavanje. Teh mest potrebujemo več, kot smo jih imeli do sedaj, saj število bolnih skokovito narašča," je dejal.
Trenutno imajo v UKC Maribor 32 bolnikov na "navadnem" oddelku za bolnike s covidom-19 in še sedem v enoti za intenzivno nego, s čimer so trenutne zmogljivosti za obravnavo oseb z novim koronavirusom v tej ustanovi zapolnjene. "Najmlajši je star 39 let in nima pridruženih obolenj," je opozorila predstojnica oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja Nina Gorišek Miksić.
Ker se epidemiološke razmere poslabšujejo in potrebujejo več prostora, bodo intenzivno enoto za bolnike s covidom-19 preselili v osrednjo intenzivno enoto v kirurški stolpnici, kjer bo na voljo nekaj več kot 20 mest.
"Na oddelku za covid-19 smo v zadnjem tednu priča velikemu porastu števila obolelih, tako da je oddelek vsakodnevno povsem poln. Prav tako je tudi enota intenzivne terapije, namenjena bolnikom s covidom-19, že praktično polna, zato je bila bolnišnica primorana povečati kapacitete. Želimo si, da bi se ta gromozanski val čim prej ustavil, in resnično apeliramo na vse, da se držijo ukrepov. Le tako bomo lahko to obvladali," je izpostavila Gorišek Miksićeva.
Flis je poudaril, da pri obravnavi bolnikov s covidom-19 zaenkrat nimajo težav z opremo ali aparati, temveč predvsem z zagotavljanjem dovolj ustrezno usposobljenega kadra. Tega manjka tudi zaradi okužb z novim koronavirusom med zaposlenimi ali njihovih karanten zaradi stika z okuženo osebo. Samo v zdravstveni negi trenutno manjka 98 ljudi, to število pa se stalno spreminja, saj za zaposlene dnevno izdajajo karantenske odločbe. To terja nenehno prilagajanje organizacije dela.
Kar zadeva okužbe med zaposlenimi, je Flis povedal, da se pojavljajo posamezna žarišča okužb, ki jih spravljajo v t. i. mehurčke, tako da se ne širijo po ustanovi. Izvor okužb je zunaj ustanove. "Vsak dan se pojavljajo manjša žarišča med osebjem, ki pa jih ne moremo preprečiti, ker bolnišnice ne moremo zatesniti. Bolnišnica mora ostati odprta za bolnike, zaposleni pa prihajajo iz svojih okolij," je pojasnil.
Klinični center se bo po njegovih besedah prilagajal epidemiološki situaciji, s ponedeljkom pa prehajajo na sistem, kakršen je bil v veljavi že med spomladansko epidemijo. "Poskušali bomo pomagati vsem bolnikom, tako tistim s covidom-19 kot tistim z drugimi zdravstvenimi težavami. Vendarle pa to pomeni, da bomo morali nekatere elektivne posege odložiti ali preložiti, ker selimo intenzivno enoto za covid-19 v centralno kirurško intenzivno enoto. V centralni kirurški intenzivno enoti imamo več mest za umetno predihavanje, za kirurgijo pa to pomeni veliko breme, saj bodo odpadli številni načrtovani posegi," je povedal.
Po ponedeljku bodo tako izvajali samo nujne medicinske storitve in tiste, ki jih ni mogoče odložiti, kar bodo presojale posamezne strokovne skupine. Bolnike, ki so naročeni na pregled, bodo obvestili o spremembi, prav tako bodo po Flisovih besedah sproti obveščali javnost, katere dejavnosti bodo zamaknili in katere bodo ostale v dosedanjem obsegu, na primer zdravljenje onkoloških bolnikov in izvajanje dialize.
