Novice Svet24

Kot so danes povedali v Javni agenciji RS za varstvo konkurence (AVK), so predlog zakona od gospodarskega ministrstva prejeli v četrtek, čas za pripombe pa so imeli do danes do 10. ure. "Agencija s predlogom zakona predhodno ni bila seznanjena niti ni bila vključena v postopek njegove priprave," so dejali za STA. Svoj odziv so posredovali gospodarskemu ministrstvu.

Agencija predlogu zakona "odločno nasprotuje" in meni, da je v nasprotju z vsemi demokratičnimi normami in predpisi, ki veljajo v Sloveniji - resolucija o normativni dejavnosti, poslovnik DZ in poslovnik vlade -, pa tudi z direktivo EU iz decembra 2018 o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da bodo učinkoviteje uveljavljali pravila konkurence, in o zagotavljanju pravilnega delovanja notranjega trga, ki jo mora Slovenija prenesti v svoj pravni red.

"V skladu s predlogom zakona se namreč bistveno zmanjšuje neodvisnost in samostojnost agencije, kar je izrecno v nasprotju z zgoraj omenjeno direktivo," so zapisali.

Akos: Predlagana združitev agencij ne zagotavlja neodvisnega delovanja

"Predlog ni usklajen z več evropskimi direktivami, predvsem v smislu zagotavljanja neodvisnega delovanja agencije kot regulatornega organa - to zahtevajo direktive na vseh področjih, za katere je pristojna agencija. Poleg tega na področju elektronskih komunikacij okvirna direktiva in direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah celo prepoveduje, da bi se v času mandata direktorja spreminjalo pogoje oz. da se mandat prekine zaradi organizacijske spremembe," je v današnji izjavi za medije dejala direktorica Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos) Tanja Muha.

O tem, da je predlog zakona v pripravi, niso bili seznanjeni, v presojo so ga prejeli v četrtek in imeli za oddajo pripomb manj kot en dan, je povedala. Kljub temu so ga uspeli proučili in oddali pripombe na 20 straneh.

STA

Poleg zagotavljanja neodvisnega delovanja - med drugim z vidika zagotavljanja kadrov in financ ter nevmešavanja v strokovne odločitve - Muha opozarja tudi na to, da iz predloga ni jasno, kje bo sedež novonastale Javne agencije RS za trg in potrošnike, niti ni predvidene organizacijske strukture. Združevanje bi bilo po njenih besedah dolgotrajno, kar bi ohromilo delovanje regulatorja. "To se bo glede na obseg pristojnosti, ki jih ima naša agencija zagotovo odrazilo v slabši odzivnosti na razmere na trgu," ocenjuje.

O prednostih, ki jih glede združitve regulatorjev navaja gospodarsko ministrstvo - večja učinkovitost in fleksibilnost, boljši nadzor nad delom agencij, skladnost z evropskimi pravili, bolj pregledno financiranje, neodvisnost in samostojnost, vzpostavitev enote za ekonomske analize ter enoten informacijski sistem - Muha pravi, da ima Akos mehanizme za doseganje teh ciljev že vzpostavljene.

Tako ima denimo sektor za ekonomske analize, po njenih besedah "zgledno" urejen informacijski sistem, vzpostavljen nadzor ministrstev in sodišč nad delom in odločitvami agencije ter vzpostavljeno pregledno financiranje. Glede skladnosti z evropskimi pravili, neodvisnosti in samostojnosti, bolj preglednega financiranja ter večje učinkovitosti in fleksibilnosti pa meni, da bo s predlaganim zakonom dosežen ravno obraten učinek. Ureditev morebitnega kolektivnega vodenja agencije pa je možna v novem zakonu o elektronskih komunikacijah, ki je v pripravi.

Muha je tudi opozorila, da je Akos s petimi vsebinskimi področji - telekomunikacije, železnice, pošta, elektronski mediji in upravljanje z radiofrekvenčnim spektrom - že danes eden največjih regulatorjev v Evropi. Pet področij pod eno agencijo je po njenih besedah je tudi sicer največje število različnih področij, ki jih pokrivajo regulatorni organi v državah EU. "Agencija s kar devetimi področji, kot jo predvideva predlog zakona, bi tako predstavljala bistven odmik od praks v Evropi," opozarja.

Direktorica Akosa upa, da bo gospodarsko ministrstvo, ki je pripravilo predlog zakona, skrbno proučilo pripombe in začel dialog z vsemi vpletenimi, da bi skupaj našli ustrezno rešitev.

ATVP: Za združevanje regulatorjev potreben širši konsenz in mnenje stroke

V Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) menijo, da je odločitev o združevanju z AZN, ki ga snuje vlada, politična in nanjo nimajo vpliva, gre pa po njihovem za pomembno odločitev, ki zahteva širši konsenz in mnenje stroke. Menijo, da je tako z vidika politike kot stroke način priprave takšne zakonodaje neprimeren, prav tako nekatere določbe zakonskega osnutka.

STA

ATVP pri pripravi zakonskega osnutka, ki predvideva združevanje več regulatorjev, med drugim tudi ATVP in Agencije za zavarovalni nadzor (AZN), ni sodelovala v nobeni fazi priprave, prav tako osnutka niso prejeli v mnenje. "Z njegovo vsebino smo se seznanili izključno prek medijev in družbenih omrežij," so danes v sporočilu za javnost zapisali v agenciji.

Opozorili so, da sta ATVP in AZN del državnega finančnega sistema, zato je njuno združevanje pomembna odločitev, ki zahteva širši konsenz in mnenje stroke. Že trenutne razmere, povezane z negotovostjo zaradi pandemije covida-19 in bližajočim predsedovanjem Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta 2021 bodo imele velik vpliv na operativne in nadzorne naloge ATVP, brez projekta združevanja dveh regulatornih organov v enega, opozarjajo.

V ATVP izpostavljajo, da mora biti regulator kapitalskega trga organ, ki je samostojen in neodvisen, a ne zgolj na papirju. Na to so Slovenijo večkrat opozorile mednarodne institucije - Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj, Mednarodni denarni sklad, Evropska komisija in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA). "Po predlogu zakona je namreč vlada tista, ki bi imenovala upravo in svet agencije, kar je korak nazaj v zagotavljanju tega cilja," so navedli v ATVP in spomnili, da po obstoječi zakonodaji tako direktorja obeh agencij kot tudi člane sveta imenuje DZ.

Ob tem v ATVP dodajajo, da je ne financirajo iz proračuna, ampak iz taks in nadomestil zavezancev za nadzor. Nadzor nad zakonitostjo in namembnostjo porabe sredstev se izvaja preko vlade, DZ in računskega sodišča. Dodatno omejevanje samostojnega razpolaganja s finančnimi sredstvi je zato nepotrebno in zmanjšuje (finančno) neodvisnost regulatorja, opozarjajo.

Pri pripravi zakona, ki bi združeval ATVP in AZN, pričakujejo predvsem sodelovanje z resornim ministrstvom in vlado ter upoštevanje evropskih zahtev glede statusa in delovanja regulatorjev finančnega sistema.

ATVP je svoja stališča posredovala tudi ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki naj bi bil pripravljavec predloga zakona, ter v vednost ministrstvu za finance, ministrstvu za javno upravo ter kabinetu predsednika vlade, so še navedli.

Vodstvi združenih agencij bi imenovala vlada

Predlog zakona o Javni agenciji RS za trg in potrošnike in Javni agenciji RS za finančne trge predvideva združitev Agencije za energijo, Akosa, Javne agencije RS za varstvo konkurence (AVK), Javne agencije RS za varnost prometa, Javne agencije za civilno letalstvo RS in Javne agencije za železniški promet RS v novo Javno agencijo RS za trg in potrošnike. Na to agencijo bi se prenesle tudi nekatere naloge s področja varstva potrošnikov, ki jih sedaj opravlja gospodarsko ministrstvo. Agencijo za zavarovalni nadzor in Agencijo za trg vrednostnih papirjev pa bi združili v novo Javno agencijo RS za finančne trge. Vodstvi obeh novoustanovljenih agencij bi imenovala vlada.

Opozicija vlado obtožuje poskusa prevzema neodvisnih institucij

V opozicijskih LMŠ, SD, Levica in SAB so enotni, da gre pri združevanju za poskus političnega prevzema neodvisnih institucij in nastajanje avtokratskega nadzornega sistema. Kot poudarjajo, bodo storili vse, da to preprečijo.

Vse od prisege nove vlade do danes po oceni predsednika LMŠ Marjana Šarca spremljamo vladno podrejanje institucij in njeno prizadevanje, da bi prevzela nadzor v nadzornih institucijah ter tako preprečila preiskave zoper njo in nasprotna mnenja. Vlada po njegovih besedah ni sposobna reševati epidemiološke slike, pač pa še poglablja krizo in nezaupanje. "Takšno ozračje pa je dobro gojišče za teoretike zarote, ki pravijo, da ukrepi niso potrebni. Ukrepi so še kako potrebni in treba jih je tudi predstaviti na ustrezen način," je poudaril.

A mimo krize z epidemijo se po Šarčevi oceni dogaja podrejanje institucij, od policije, drugih obrambno-varnostnih sistemov pa do finančne uprave in drugih institucij, skratka vseh, ki bi lahko preiskovali nečedna ravnanja. "Piko na i pa smo doživeli, ko se v nasprotju s pravnim redom EU in s kakršnimikoli normami skuša na hitro, praktično čez noč združiti vse regulatorje pod eno streho pod krinko racionalizacije. Vsem nam je jasno, da gre za podreditev sistema in ščitenje koruptivnih praks," je izpostavil Šarec.

Voditeljica SD Tanja Fajon se je strinjala, da gre za poskus še zadnjega političnega prevzema neodvisnih institucij pod krinko debirokratizacije. "Ne bi me presenetilo, če bi Janez Janša skušal razpustiti tudi DZ," je bila ostra. Državljanke in državljane je pozvala, naj bodo glasni, saj gre za njihove pravice. Gre namreč za edine neodvisne regulatorje in politični vplivi nanje pomenijo konec pravne države in demokracije. Izpostavila je tudi pričakovanje na oster odziv Evropske komisije.

Da za kuliso koronske krize vlada počne vse kaj drugega, kot se sooča z epidemijo, je poudaril koordinator Levice Luka Mesec. Kot je naštel, želi vlada z združitvijo počistiti z ljudmi, ki v agencijah razmišljajo s svojo glavo, regulatorje združuje, ker si je lažje politično podrediti dve agenciji kot osem, poleg tega pa jih združuje zaradi ozkih lastnih interesov. Glede slednjega je Mesec spomnil, da Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pravkar preiskuje ravnanje ministra za okolje Andreja Vizjaka zaradi nakupa Petrolovih delnic pred deregulacijo cen naftnih derivatov.

"SDS ruši vse, kar diši po demokraciji in pravni državi," pa je bila ostra predsednica SAB Alenka Bratušek. Po njenih besedah vlada nima strokovne utemeljitve za združevanje regulatornih organov pod dve agenciji, tudi pravno je takšen ukrep po njeni oceni na zelo trhlih nogah, saj morajo biti agencije neodvisne. Kot je opozorila, bi lahko ukrep vplival celo na varnost v zračnem prometu. Če bo zakon sprejet, Bratuškova ne izključuje niti iskanja podpore med ljudmi, torej zbiranja podpisov za izvedbo referenduma.