Zdravstveni sindikati konfederacije Pergam so ministraTomaža Gantarja v imenu vseh zaposlenih v zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih pozvali k vodenju enakopravnega in konstruktivnega socialnega dialoga z vsemi socialnimi partnerji na zdravstvenem področju. Očitajo mu namreč favoriziranje zdravniške poklicne skupine.
Menijo tudi, da javnega zdravstva ni mogoče enostavno rešiti z vključevanjem zasebnikov v izvajanje javno financiranega programa za skrajševanje čakalnih vrst, kot je to nakazano v predlogu petega protikoronskega zakona (PKP5). "Po našem mnenju pod pretvezo skrajševanja čakalnih vrst, glede katerih je stanje netransparentno in nejasno, delate prvi korak k siromašenju javnega zdravstvenega sistema in privatizaciji zdravstva. Tega ne bomo dopustili," so poudarili.
Pozivajo h krepitvi javnega zdravstva
Zdravniki, ki opravljajo delo v javnem sektorju in imajo popoldansko delo bodisi pri zasebnikih bodisi pri koncesionarjih ter opravljajo konkurenčno dejavnost, bi po predlogu PKP5 lahko črpali javna sredstva, ki bi morala biti namenjena za zagotavljanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in opravljanje storitev v javni mreži zdravstvenih storitev, so opomnili v sindikatih.
Po njihovi oceni ni mogoče razlagati, da bodo zasebniki skrajšali čakalne vrste, če jim zgolj omogočimo dostop do javnih sredstev, zlasti če pogoji za opravljanje teh storitev niso enaki za izvajalce v javni mreži in zasebnike in če se hkrati ne prepreči izvajanje teh zdravstvenih storitev pri zasebnih izvajalcih z delavci, ki so primarno zaposleni v javnem sektorju.
Zato ministra pozivajo, da zagotovi pogoje, v katerih bodo tako zdravniki kot nosilci dejavnosti kot tudi vsi ostali javni uslužbenci v zdravstvu primerno plačani znotraj javnih zavodov. Prav tako pozivajo k okrepitvi javnega zdravstvenega sistema, da bo zmožen sam v celoti pokrivati potrebe prebivalstva in s tem preprečiti podaljševanje čakalnih vrst.
Nagrajevanje in možnost "spontane stavke"
Pričakujejo in zahtevajo tudi, da se nemudoma ustrezno uredi pravna podlaga za nagrajevanje zaposlenih v zdravstvu, ki prihajajo v stik tudi z okuženimi bolniki, in da se določi tako višina kot način izplačevanja dodatka. Kot so še poudarili, ne pristajajo na možnost izplačila nižjega dodatka, kot je predviden po kolektivni pogodbi za javni sektor, in sicer 65 odstotkov osnovne plače.
Ob tem so opozorili tudi na morebitne posledice, če ministrstvo ne bo prisluhnilo njihovim opozorilom in pričakovanjem. "Nemir in nezadovoljstvo med zaposlenimi v zdravstvu, ki so marsikje izčrpani in zaskrbljeni zaradi obstoječega stanja, je veliko. Zgolj predstavljajte si, kaj bi se zgodilo, da se celo za ceno svojih služb in delovnih mest zgodi spontana stavka v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. Kolaps sistema bi bil popoln," so opomnili.
"Tudi če nam kot minister s ponovno odredbo prepoveste izvajanje stavke (kar bi bilo glede na to, da ni razglašene epidemije in izrednega stanja celo protiustavno), nekateri zaposleni že razmišljajo o kolektivni odpovedi pogodb o zaposlitvi," so še zapisali v dopisu, ki so ga podpisali predsedniki Sindikata Kliničnega centra Ljubljana, Sindikatov v zdravstvu Slovenije Pergam, Sindikata farmacevtov Slovenije, Sindikata laboratorijske medicine, Sindikata sevalcev Slovenije in Sindikata medicinskih sester Pergam.
