Svetovalna skupina je sprva sicer predlagala skrajšanje trajanja karanten, odrejenih na meji, saj je po trenutnih ocenah skupine možnost pojava okužbe po končani karanteni v tem primeru res zelo majhno, je pojasnila Beovićeva.
A epidemiologi so predlagali poenotenje ukrepov za vse. Po besedah Beovićeve je tako tveganje nekoliko večje, saj s skrajšanjem trajanja karanten ne bodo zaznali približno osem odstotkov primerov, ki zdaj zbolijo v karanteni, več kot deset dni po izreku ukrepa karantene, je pojasnila. Kljub temu so se odločili za predlog enotnega skrajšanja trajanja karanten, saj je za dejavnosti, kot sta zdravstvo in gospodarstvo, skrajšanje karanten bistveno, s tem bi bilo precej manjše tudi finančno breme.
"Res pa se je treba zavedati, da to pomeni povečano tveganje, na mesečni ravni morda deset primerov več," je še dejala vodja svetovalne skupine.
Razmišljanja o skrajšanju karantene je potrdil tudi minister za zdravje Tomaž Gantar, kot razlog pa navedel predvsem dosedanje izkušnje. Predlagano 10-dnevno obdobje zajame veliko večino tistih, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za nove okužbe.
Glede možnih novih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe z novim koronavirusom pa je po pojasnilih Gantarja treba vedeti, da je današnje visoko število potrjenih okužb predvsem posledica velikega števila opravljenih testov. To je po mnenju Gantarja nadpovprečno in je zato normalno, da je številka okuženih višja.
Minister meni, da je spoštovanje veljavnih ukrepov še vedno zadosten ukrep za obvladovanje virusa. "Morali pa bomo bistveno več delati na spoštovanju ukrepov, tudi z akcijami prepričevanja in dokazovanja, da je to edino, kar pomaga. Nenazadnje je dokaz za to Švedska," je dejal Gantar. Dodal je, da si nihče med nami ne želi ostrih ukrepov in zapiranja družbe, kot je bilo v času epidemije.
