Na Okrožnem sodišču v Ljubljani dobiva epilog sojenje v tako imenovani aferi odrezana roka. Obtožnica Julijo Adlešič, Sebastiena Abramova ter njegove starše Tinko Huskić Colarič in Gorazda Colariča bremeni več kaznivih dejanj, ki so jih storili iz koristoljubnosti, da bi z zavarovalniško goljufijo protipravno pridobili milijonsko premoženjsko korist.
Tožilstvo je v končni besedi za prvoobtoženo Adlešičevo predlagalo štiri leta in pol zapora, za Abramova pet let zapora, za njegovo mamo štiri in za očeta eno leto zapora. Obramba na drugi strani trdi, da je šlo za nesrečo. Kakorkoli. Sodišče bo sodbo predvidoma razglasilo še ta teden, mi pa smo preverili, kako je sicer z zavarovalniškimi goljufijami v Sloveniji. Natančnih podatkov o številu zavarovalniških goljufij in tem, koliko škode te povzročijo, sicer ni. Mogoče so le približne ocene. V Slovenskem zavarovalnem združenju menijo, da naj bi bilo v Sloveniji letno za približno 100 milijonov evrov goljufij, ki jih zavarovalnice ne odkrijejo. Vsako leto drugače uspešno raziščejo za okoli 20 milijonov evrov goljufij. Ker si zavarovalnice želijo, da bi odkrile čim več prevar, se pri tem ne zanašajo le na policijo, temveč jim pri tem pomagajo njihove lastne preiskovalne službe in ekipe pogodbenih detektivov.
Lažni karamboli, padci, stare rane ...
Zavarovalnice v Sloveniji največ zavarovalniških goljufij opažajo na področju avtomobilskih zavarovanj, kjer te v določenih segmentih presegajo celo deset odstotkov vseh obravnavanih škod. Avtomobilskemu kasku sledijo zahtevki iz splošne civilne odgovornosti in nezgode, precej je tudi goljufij na področju klasičnih premoženjskih zavarovanj.
Kot ugotavljajo v združenju, so med najpogostejšimi zavarovalniškimi goljufijami: večkratno uveljavljanje istih poškodb avtomobila, predvsem iz naslova kasko zavarovanja, pri različnih zavarovalnicah; padci oseb pri prijateljih, v lokalih oziroma drugih javnih prostorih ter na državni infrastrukturi, čeprav se nezgoda sploh ni zgodila oziroma se je zgodila na objektih brez zavarovalnega kritja odgovornosti; hlinjenje oziroma nameščanje prometnih nezgod z domnevnimi telesnimi poškodbami; primeri, ko člani razširjene družine živijo na različnih naslovih in uveljavljajo poškodbe istih gospodinjskih predmetov oziroma naprav pri različnih zavarovalnicah; obujene stare poškodbe, ki jih zaradi objektivnih pojavov prikazujejo kot nastale pred kratkim.
Različni tipi zavarovalniških goljufov
V Zavarovalnici Triglav kot tri glavne skupine nepoštenega in kaznivega ravnanja obravnavajo ponarejanje, korupcijo in protipravno prisvajanje premoženja, med slednje spadajo tudi zavarovalniške goljufije, ki tako predstavljajo zgolj eno od oblik prevar. »Priložnostni zavarovalniški goljufi prijavijo škodni dogodek, ki se je dejansko zgodil, a svojo prijavo prilagodijo. Take je najlažje odkriti in goljufijo hitro priznajo,« pojasnjujejo. Drugi tip so občasni prevaranti: »Ti namenoma povzročijo škodo, da bi dobili odškodnino. Pogosto menjavajo zavarovalnice, poskušajo ovirati postopek in čez nekaj časa goljufijo poskušajo ponoviti. Čeprav jih zavarovalnica hitro prepozna, ima več dela, da jim goljufijo dokaže.« Tretja skupina so organizirani prevaranti: »Ti se na svoje dejanje dobro pripravijo, delujejo pripravljeni na sodelovanje, če se pojavi zaplet, pa vključijo odvetnika. Dokazni postopki v takih primerih so najtežji.«
Nekateri primeri iz preteklosti
Gospa je najela vozilo, pa so ji ga nato v tujini ukradli. Tri mesece pozneje je pri drugem podjetju najela novo vozilo in tudi to so ji v tujini ukradli. Dva tedna zatem je gospa pri tretjem podjetju spet najela vozilo in spet so ji ga ukradli. Preiskava je pokazala, da je šlo za poskus goljufije, in sodišče je presodilo, da mora gospa za rešetke.
Številni so primeri, ko zavarovanci pijani popolnoma uničijo motorno vozilo, pozneje pa poskušajo prikazati dogodek z drugim voznikom ali v drugem časovnem obdobju, ko se je voznik streznil.
Posamezniki ali večje skupine so sklenili turistična zavarovanja z vključenimi kritji za zdravljenje in stroške zaradi nevšečnosti na potovanju, ob vrnitvi pa predložili ponarejeno medicinsko dokumentacijo in vložili zahtevke v višini več deset tisoč evrov. Turistične destinacije, kjer so slovenske zavarovalnice odkrile goljufije večjega obsega, so bile Indonezija, Tajska, Kambodža, Vietnam, Egipt in Gana.
Poklicni igralec nogometa je v obdobju, ko naj bi bil, sodeč po odškodninskem zahtevku, poškodovan, vseeno nastopal za svoj klub. Pri preverjanju okoliščin so ugotovili, da je bila poleg prirejene prometne nesreče ponarejena tudi zdravniška dokumentacija, pridobljena za namišljene telesne poškodbe zgolj zaradi vložitve in pridobitve odškodnine od zavarovalnice. Odškodninski zahtevek je bil zavrnjen.
