Spopad za Desus je na domače politično prizorišče vrnil znano ime. Pred mesecem dni je namreč novi uradni govorec stranke postal Janez Ujčič, nekdanji podžupan Maribora in lastnik propadle mariborske televizije RTS.
Od takrat nastopa kot velik zagovornik predsednice Desusa Aleksandre Pivec. Ko se je vse bolj zapletala s pojasnjevanjem računov za bivanje na Krasu in v Izoli, je Ujčič javno grajal poslance stranke, ki so zahtevali njen odstop. Še v ponedeljek, ko je postalo dokončno jasno, da lahko Pivčevo razreši svet stranke, je poudarjal, da lahko to stori le kongres. Na eni od novinarskih konferenc si je vzel čas in novinarje podučil, kako bi morali opravljati svoje delo.
Ujčičeva vrnitev verjetno ni naključna. Ne le zato ker še vedno velja za osebo z dobrimi odnosi v krogih blizu Janeza Janše, ki je v boju za Desus s svojimi mediji stopil na stran Pivčeve, ampak ker se je tik pred imenovanjem za uradnega govorca končala tudi dolgoletna Ujčičeva kalvarija z upniki. Od okrožnega sodišča v Mariboru je namreč prejel sklep o zaključku postopka osebnega stečaja, ki ga je po propadu RTS razglasil leta 2016. Sodišče mu je odpisalo za več kot tri milijone evrov dolgov do državne Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znane kot slabe banke.
Pred upniki rešil premoženje
Visoki dolgovi izvirajo še iz časa, ko je Nova KBM z milijonskimi posojili financirala podjetje Tele 59, ki je bilo v solasti Ujčiča, oddajalo pa je televizijski program RTS. Denarja nikoli ni vrnilo, zato so slaba posojila Nove KBM med sanacijo bank končala na DUTB. Ker je za njihovo plačilo z osebnim poroštvom jamčil Ujčič, je razglasil osebni stečaj in sodišče prosil za odpust obveznosti.
Toda načrti se mu niso izšli v celoti. Sprva se je Ujčič dolgov želel rešiti v dveh letih in pol, torej pred koncem leta 2018. V DUTB so se na to pritožili, prek sodišča pa so uspešno dosegli podaljšanje njegovega osebnega stečaja na štiri leta. Temu je Ujčič trikrat ugovarjal. Opozarjal je na svojo starost, družinske razmere in zdravstvene težave, vendar so ga na sodišču podučili, da bi bilo to nepravično do DUTB, in so ga zavrnili.
Ker je družinsko hišo v Malečniku še pravočasno prenesel na hčer, je bila namreč stečajna masa prazna. Edino, kar je ostalo upnikom, je bila Ujčičeva pokojnina, ki po neuradnih podatkih znaša nekaj manj kot 2000 evrov na mesec. Od tega je šlo kar 1300 evrov v stečajno maso, v štirih letih vse skupaj okoli 60.000 evrov. Štiriletno preizkusno obdobje, v katerem so mu jemali pokojnino, se je sicer izteklo konec marca, na vrhuncu koronakrize.
V imenu Desusa gradil mostove z Rusijo
Čeprav je bil v pokoju in postopku osebnega stečaja, je bil Ujčič v zadnjih letih aktiven. Skupaj z nekaterimi vplivnimi posamezniki iz stranke Desus je krepil odnose med Rusijo in Slovenijo. Kot direktor Mednarodnega raziskovalnega centra druge svetovne vojne (MRC) se je posvečal odprtju tako imenovanega Ruskega muzeja v spomin na sovjetske ujetnike v taborišču Stalag v Mariboru. Projekt je ocenjen na 2,5 milijona evrov in ga v celoti financira ruska država. Prvo uradno razstavo naj bi za javnost odprli letos jeseni.
Gre za projekt stranke Desus, za katerega sta se najbolj zavzemala zdaj že nekdanji prvak Desusa Karl Erjavec in nekdanji minister brez listnice Gorazd Žmavc. Posamezne faze projekta so spremljala tudi srečanja z visokimi predstavniki ruske vlade. Zaradi uspešnega sodelovanja je nekdanji ruski veleposlanik v Sloveniji Doku Zavgajev celo javno izjavil, da v Sloveniji najbolj podpira stranko Desus, in si prislužil kritike z obeh političnih polov.
Prvotno je bilo načrtovano, da bi Slovenija financirala dve delovni mesti v muzeju. Eno bi zasedla Andrejka Majhen, vodja Žmavčevega kabineta. Tako z Žmavcem kot Majhnovo je tesno povezana tudi aktualna predsednica Desusa Aleksandra Pivec. Do leta 2018 je bila Pivčeva državna sekretarka pri Žmavcu, pozneje pa je Majhnovo imenovala za vodjo svojega kabineta na ministrstvu za kmetijstvo.
V prejšnji vladi, ki jo je vodil Marjan Šarec, se je projekt Ruskega muzeja znašel na stranskem tiru. Ne samo zaradi očitkov, da gre pri poimenovanju muzeja za izkrivljanje zgodovinskih dejstev (med zaporniki taborišča Stalag naj bi bilo namreč največ Francozov), ampak ker je državne organe zaskrbelo širjenje ruskega vpliva v Sloveniji.
Toda v življenju se stvari hitro obrnejo. Zdaj Ujčič brani predsednico ene od štirih strank v vladi Janeza Janše, ki se je odločila okrepiti odnose z ZDA in ki je na obisku v Sloveniji pred kratkim gostila zunanjega ministra Mika Pompea. Tudi njegova kariera uradnega govorca Desusa se utegne končati že prihodnji teden, ko bodo člani sveta stranke ponovno odločali o razrešitvi Pivčeve.
