Januarja je namreč stopila v veljavo novela zakona o delovnih razmerjih, ki jo je pripravila Levica. Med osebne okoliščine, za katere ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela, je dodala spremstvo prvošolca v šolo na prvi šolski dan. Cilj je bil izenačiti zaposlene v zasebnem in javnem sektorju. Slednjim je namreč dodaten dan plačane odsotnosti za to pripadal že prej.
Gre za izredni dopust, ki ga bo delodajalec delavcu odmeril, če bo ta zanj zaprosil in predložil dokazilo, da gre njegov otrok v prvi razred. Ker je treba izredni dopust izrabiti ob nastanku okoliščine, pa ga bo delavec lahko izrabil le na prvi šolski dan - torej ne prej in ne pozneje.
Dan izrednega dopusta pripada obema staršema.
Delodajalci nasprotovali
Ta sprememba sicer predstavlja prvi poseg v zakon o delovnih razmerjih, ki je bil v DZ sprejet, ne da bi bil usklajen s socialnimi partnerji. Delodajalci so namreč noveli nasprotovali, saj so ocenjevali, da je bila ureditev ustrezna že prej.
Kot so opozarjali, je zakon, ki velja za delavsko ustavo, že določal en dan dodatnega dopusta za vse starše, ki imajo otroke, stare do 15 let, poleg tega pa je omogočal tudi, da delavec en dan dopusta v letu lahko koristi po svoji odločitvi brez soglasja delodajalca.
Tudi začetek parlamentarnega postopka za sprejem tega zakona je bil eden od razlogov, da so delodajalci konec septembra lani začasno prekinili socialni dialog. Parlamentarna procedura se je namreč začela pred obravnavo na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS).
