Novice Svet24

Mateja J. Potočnik / Revija Zarja Jana

Marolt Medenova, predsednica Srebrne niti, združenja za dostojno starost, je poudarila, da je zdaj, ko se soočamo s koronavirusom, vse tisto, kar so največje rane tega področja, še bolj prišlo na plano.

»Vse vlade v zadnjih 20 letih niso naredile dovolj, da bi izboljšale položaj starejših – tistih, ki bivajo v domovih, ki čakajo na prostor v njem, še posebno pa tistih, ki čakajo na pomoč na domu, mnogi tudi hudo bolni. Ker se stanje na področju celovite oskrbe starejših slabša, je nujna takojšnja akcija, zato pozivamo vlado, da izkoristi vsa strokovna znanja, razpoložljiva sredstva in podporo civilne družbe za nujne sistemske in druge spremembe na področju kakovosti življenja starejših tako v domovih starejših kot v domačem okolju,« združenje veli odločevalcem.

Ministrstvo za starejše

Srebrna nit je nedavno organizirala odprto omizje, da bi na njem zelo podrobno raziskala in na podlagi tega strnila, kaj vse konkretno bi bilo treba postoriti za izboljšanje položaja starejših Slovencev. Na omizju so z mnenji, stališči in pobudami sodelovali stanovalci domov, njihovi sorodniki, strokovna javnost in aktivni državljani. Ob analizi so ugotovili, da je nujna ureditev zakonodaje, in sicer zakona o dolgotrajni oskrbi, stanovanjskega zakona, pokojninskega zakona in tudi zakona, ki bo podprl in uredil pomoč pri dokončanju življenja, za dostojno smrt. Prišli so tudi do ugotovitve, da se je treba ukvarjati z dodatnim zdravstvenim zavarovanjem starejših in ga prilagoditi glede na prihodke. Ena od ključnih ugotovitev omizja pa je bila, da dokler bosta to področje pokrivali dve ministrstvi, »ki slabo ali sploh ne sodelujeta in se izgovarjata druga na drugo, področje ne bo urejeno, zato naj skrb za starejše prevzame novo ministrstvo za starejše,« je povedala predsednica Srebrne niti Biserka Marolt Meden.

Bolnišnice za covid-19 in hospic

Naslednja stvar, ki je izstopala v izsledkih, je bila ureditev namestitvene in bivanjske možnosti vseh starejših. Pri tem je jasno, kot sporočijo iz Srebrne niti, da je nujno treba začeti graditi javne domove, ne tistih s koncesijami. »Treba bi bilo tudi vzpostaviti negovalne bolnišnice. Zaradi aktualnega stanja pa urediti bolnišnice za covid-19, hospice in za vse, kar smo našteli, koristiti sredstva EU in sredstva iz državnega proračuna.«

Izpostavljajo, da je eden najbolj perečih problemov kader. Premalo ga je, pa tudi preslabo je plačan, kar vpliva na kakovost izvajanja delovnih nalog. Kar zadeva garnituro poklicev, ki bi bili potrebni v domovih, pa Biserka Marolt Meden pove, da bi bila nujna uvedba novih profilov delovnih mest, kot je ta, da bi zaposlili diplomirane medicinske sestre, ki bi bile v domu prisotne vse dni v tednu po cel dan.

Negovalka bulji v telefon

Na omizju so spregovorili tudi o vse pogosteje prisotnem ravnanju negovalnih delavcev, ki je skrb vzbujajoče. »Vodstva zavodov naj bodo bolj pozorna na zaposlene, saj sorodniki stanovalcev domov opažajo slabo organizacijo dela in ponekod celo nezainteresiranost, apatijo, tudi posedanje, preveč gledanja v telefon in premalo ukvarjanja s stanovalci. Pa ne samo to. Svojci poročajo, da je pri nekaterih zaposlenih zaznati pomanjkanje empatije, komunikacije, srčnosti, čeprav so številni zelo predani in strokovni,« izpostavi Marolt Medenova.

Skrbi tudi dejstvo; tudi na to so opozorili na odprtem omizju sodelujoči sorodniki, da je preveč uporabe pomirjeval in uspaval, »to pa zato, da so stanovalci mirni in v posteljah,« kar je treba preveriti s strokovnimi nadzori.

Profimedia

Pričanja svojcev

Z nami so se povezali trije svojci stanovalcev različnih domov za upokojence po Sloveniji, ki so nas seznanili o razmerah, v katerih bivajo njihovi domači. »Saj včasih mi gre na jok. Težko mi je o tem govoriti. Imam mamo, ki živi v domu. Ni pokretna, ima pa še bister um in zadnje čase toži, da pogosto v polni plenici čaka po več ur, da jo nekdo previje. Kliče jih, naj jo previjejo, pa nič. Pa dajmo tem ljudem nekaj dostojanstva, no! Saj v resnici to ni kritika za dom kot tak, ampak sistem, ki se ne potrudi, da bi tem ubogim negovalkam izboljšal pogoje dela, predvsem bi jih razbremenil s tem, da bi zaposlil več kadra. Vendar kdo bo prišel delat v dom za tak denar, kot ga ponujajo,« je eno od pričanj naših bralcev.

Oglasi se nam nečak gospe iz enega od domov na Štajerskem. »Teta je hud srčni bolnik. Dnevno jemlje 10 vrst zdravil. Od njih je odvisno njeno življenje. Če ji jih ne dajo, se ji lahko stanje izjemno poslabša, lahko celo umre. In seveda se ne zgodi prav redko, da se pri deljenju zdravil kaj zaplete,« priča nečak.

Denar je, a ne za kader

Z nami govori tudi vnukinja vitalne 80-letnice, ki v svojem domu pomaga hraniti svoje sostanovalce, ker vidi, da si negovalke za vsakega posebej ne morejo vzeti toliko časa. »Moja babica je v zasebnem domu s koncesijo. Ugotovila sem, da imajo premalo kadra, da bi vse stanovalce tako oskrbeli, kot jim pripada. Problem po mojem mnenju nastane, ker denar, ki ga za delovanje dom dobi od države, raje zadrži zase. Samo del od pridobljenih državnih sredstev namenijo za oskrbo, ostalo pa raje spravijo. In seveda se kalkulacija ne izide; če so se namenili porabit le del sredstev, seveda ne morejo zaposliti dovolj negovalk in drugega osebja, kar neposredno vpliva na kakovost oskrbe. Sram naj jih bo. Privoščila bi jim nadzor in visoke kazni. Država, zgani se,« je dejala Petra M.

Polne plenice, virus in MRSA

Govorili smo tudi z negovalko, zaposleno v enem od primorskih domov za upokojence. Kar je povedala, pretrese. »Seveda ne moremo menjavati plenic tako hitro, kot bi bilo treba, le kako, če ena delavka skrbi za deset in več ljudi in če so vsi naenkrat za previti in me vmes rabijo še na treh koncih obenem, bodo seveda stanovalci čakali polulani in pokakani,« je povedala. Dejala je še, da imajo precej pritožb na račun spremstva do stranišča, kjer lahko malo manj pokretni opravijo svojo potrebo. »Ker za to, da jih pospremimo do stranišča, ni časa, pač stanovalec pristane v plenicah, kar je grozno,« nam je razkrila.

Povedala je še, da je med oskrbovanci precej nalezljive okužbe MRSA, vendar okuženih ne izolirajo, češ da nimajo prostorov. »Podobna logika velja tudi zdaj, ko nam grozi koronavirus. Če ne ločimo zdravih in bolnih, ni čudno, da se virus razširi. Prostora za ločitev enih in drugih pa ni,« priča.

Plesniv kruh

Izpostavimo še en primer. Pred mesecem dni je odmevala zgodba iz doma starejših občanov Janka Benedika (DJB) na Gorenjskem. Od tam so se reviji Reporter javili zaposleni in nekdanji zaposleni ter pričali o nevzdržnih razmerah in zahtevi po odstopu direktorja Alena Grila. Med drugim so opisali njegov neprimeren odnos do sodelavcev.

Oglasili so se tudi stanovalci, ki so povedali: »Ob izbruhu novega virusa smo bili omejeni z gibanjem, jedli smo po sobah, ven nismo hodili. Hrana, ki smo jo dobivali, je bila slaba, večinoma so bile razne čorbe, vodene in brez okusa. Porcije so bile male, spomnim se, da so nekateri dobili plesniv kruh. Večina nas je bila lačnih. Šokantno je, da toliko plačujemo za dom, na drugi strani pa nismo deležni osnovne stvari: hrane,« so sporočili.

Iz Doma dr. Janka Benedika Radovljica so se sicer po objavi tega članka oglasili in dejali, da ne drži, da ima direktor zavoda Alen Gril neprimeren odnos do sodelavcev, in da ne drži niti, da je bila hrana v domu v času epidemije novega koronavirusa slaba. Kot so napisali v svojem odzivu na očitke, je, da je bila hrana primerna, na 22. redni seji potrdili predstavnik zaposlenih, predstavnica stanovalcev in predsednica sindikata.