To je ponujal neznanec, ki se je pred dnevi v facebook sporočilih predstavljal pod imenom osebe, ki ji je na družbenem omrežju ukradel identiteto. Sporočilo je polno slovničnih napak, napisano nestrokovno, a morda je kdo celo nasedel. Če je, se bo spravil v hude težave. Kaj bo goljuf storil s temi podatki, ni znano. Lahko pa dodobra zagreni življenje oškodovancem. Tako tistemu, ki mu je ukradel identiteto, kot tistemu, ki je goljufu poslal kopije svojih osebnih dokumentov.
Vedno je dobro takšne primere prijaviti na policijo, pravi Goran Jusufovič, vodja oddelka za računalniško preiskovanje na Policijski upravi Celje. »Gre za to, da so to uradni dokumenti, ki so podlaga za vsakdanje življenje, zato je treba biti skrajno previden. Če kdo kaj takšnega že pošilja, naj preveri pošiljatelja, ne samo s telefonskim pogovorom, ampak tudi z elektronsko pošto ali srečanjem v živo.« A tudi pri tem se lahko lahkovernost drago plača. Tudi elektronski naslovi so lahko do pike podobni, a vseeno ponarejeni, zato mora človek pri takšnih ponudbah biti že pravi raziskovalec, da razkrinka goljufa. »V tem obdobju je ogromno elektronskega poslovanja, zato so takšne goljufije dokaj pogoste,« dodaja sogovornik.
Preiskave niso lahke
Prijava policiji je priporočljiva tudi zato, ker oškodovanec ne ve, koliko takšnih sporočil je goljuf (in predvsem komu) že poslal. Če to počne masovno, se lahko med prejemniki vendarle najde kakšen lahkovernež, ki nasede. »Mnogi se namreč za prijavo policiji ne odločijo, pri čemer je dobro, da tisti, ki mu je neznanec ukradel identiteto, to sporoči na svojem družbenem profilu, saj s tem opozori ostale,« dodaja Jusufovič. Prijava je torej zgolj preventivne narave, treba je namreč vedeti, da ima policija pri preiskavi takšnih kaznivih dejanj dokaj zvezane roke.
Za preiskavo so potrebne odredbe sodišča, a če policija že dobi IP-številko goljufa, to še zdaleč ne pomeni, da ga bo tudi prijela. Pri iskanju je pot otežena, saj gre pogosto za iskanje podatkov iz tujine, računalniški goljufi pa so v tem času vešči že vsega. Pri tovrstnih goljufijah so storilci večinoma iz tujine. Kaj bi torej lahko storili z osebnimi dokumenti, ki bi jih oškodovanec morda poslal? »Največkrat pride do zlorabe bančne kartice za nakupe v tujini. Ponekod ponudniki storitev bančne podatke preverjajo, ponekod tudi ne,« pravi Jusufovič. Če bi poslali še osebno izkaznico, bi s tem goljuf pridobil tudi fotografijo.
Za goljufe je idealno tudi naslednje. Največkrat poleti, v času počitnic, se dogajajo tudi izgube osebnih dokumentov. Pred dnevi je tako nekdo te dokumente našel, jih fotografiral in objavil na družbenem omrežju v dobri veri, da išče osebo, navedeno na dokumentih. Takšno početje je skrajno neodgovorno, saj z javno objavo lahko goljuf z dokumentov pridobi ogromno osebnih podatkov, ki jih lahko zlorabi.
Prijav je premalo
Samo pet odstotkov ljudi, ki jim neznanci zlorabijo identiteto na družbenem omrežju, takšno kaznivo dejanje prijavi policiji. Večina »navadnih smrtnikov« zadeve ne prijavi tudi zato, ker družbeno omrežje Facebook, če se zloraba zgodi tam, odstrani lažni profil, preden bi se preiskava policije sploh končala. A včasih to, da Facebook lažni profil odstrani, traja kar nekaj časa. Odvisno tudi od tega, koliko uporabnikov lažni profil prijavi.
