Dve leti po zadnjem referendumu so opozicijski poslanci iz vrst Levice zarožljali z novim referendumom. Na 23. referendumu v samostojni Sloveniji bi stranka na posvetovalnem referendumu ljudstvo povprašala, ali se strinja z napovedano 780 milijonov vredno šestletno naložbo v Slovensko vojsko.
Obrambni minister in predsednik Nove Slovenije Matej Tonin je v pogovoru za naš časopis konec maja razkril, da na ministrstvu pripravljajo zakon o investicijah na področju obrambe za obdobje prihodnjih šestih let.
»Slovenija ni niti najmanj vojaško ogrožena«
Razprava o sredstvih za vojsko je korak v pravo smer, ker bo lahko razblinila marsikatera demagoška stališča, je predlog Levice komentiral obrambni minister Matej Tonin. Po njegovih besedah je predlog Levice eden boljših. »Končno se bomo enkrat lahko pogovarjali o Slovenski vojski. Navsezadnje gre za referendum o tem, ali Slovensko vojsko želimo ali ne,« je pojasnil. Ta investicijska sredstva so po njegovih besedah potrebna za to, da vojska sploh preživi.
Poldrugi mesec pozneje je državni zbor že opravil prvo obravnavo omenjenega zakona, v skladu s katerim bi bila večina investicijskih sredstev namenjena nabavi oklepnih vozil in vzpostavitvi srednje bataljonske bojne skupine ter nakupu novega transportnega letala in dveh helikopterjev.
Izmed 90 predstavnikov ljudstva je proti nadaljnji obravnavi zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021–2026 glasovalo le 16 poslancev. Proti je glasovalo vseh osem poslancev Levice, pet poslancev LMŠ in dva poslanca SD ter poslanka SAB.
V ponedeljek je poslanska skupina Levica ob skorajšnjem zaključku državnozborskih počitnic v parlamentarno proceduro vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu, ki pa za zakonodajalca ni obvezujoč.
Slovenija ni niti najmanj vojaško ogrožena in nima razloga za večanje sredstev za vojsko, ampak je ogrožena zdravstveno, gospodarsko in razvojno, so ob vložitvi predloga opozorili v Levici, ki sicer nasprotuje tudi članstvu Slovenije v severnoatlantskem zavezništvu.
»Vprašanje, ali bomo 780 milijonov namenili za oklepnike ali domove za starejše, za tanke ali stanovanja, za raketomete ali zdravstvo, bo močno vplivalo na to, kakšno zdravstvo, stanovanja in domove za starejše bomo imeli. Ko odločamo o 780 milijonih, ne odločamo le o denarju, ampak o smeri prihodnjega razvoja te družbe,« so prepričani.
Po pričakovanju posvetovalnemu referendumu nasprotujejo v Novi Sloveniji, katere predsednik tudi vodi obrambni resor. Po oceni NSi bi bilo takšno posvetovanje z državljani brepredmetno, saj posvetovalni referendum ni zavezujoč in bi šlo za »nepotrebno zapravljanje več kot treh milijonov davkoplačevalskega denarja«.
Ob tem poudarjajo, da je investicija nujna za posodobitve Slovenske vojske. »S tem se zagotavlja varnost državljanom, vsem vojakom pa se izboljšuje delovne razmere. Investicijska sredstva, predvidena v zakonu, so potrebna za to, da Slovenska vojska sploh preživi. Ne gre namreč zgolj za nakupe oborožitve, številne investicije bodo namreč dvonamenske, kot so denimo transportno letalo in helikopterji, ki jih vojska uporablja tudi za prevoz novorojenčkov in reševanje v gorah. Gre tudi za nujne obnove vojašnic in zamenjavo dotrajane opreme vojakov,« pojasnjujejo v NSi.
Največja vladna stranka SDS, ki ves čas poudarja nujnost uravnoteženja medijev, kot običajno na naša vprašanja ni odgovorila. Iz koalicijskih strank so nam poleg NSi sicer odgovorili le še iz Desusa. O predlogu Levice se v Desusu še »niso konkretneje pogovarjali, zato je o kakršnikoli podpori ali pripombah preurano govoriti.«
Brez izrecne podpore v opoziciji
Nad posvetovalnim referendumom niso navdušeni niti v drugih opozicijskih strankah. V LMŠ so načeloma proti velikim investicijam »v nepotrebno vojaško oborožitev«, a opozarjajo, da posvetovalni referendum ne bi razrešil ključnih vprašanj in dilem, s katerimi se srečuje Slovenska vojska.
Zavedajo se sicer potrebe po modernizaciji Slovenske vojske, a je treba ob tem po mnenju LMŠ upoštevati splošno javnofinančno stanje v državi. »Ker pa smo v situaciji, ko zaradi posledic covida-19 in padca gospodarske rasti javnofinančna slika še vedno ni znana, je neodgovorno pripravljati zakon s fiksnimi obveznostmi za naslednjih šest let,« ocenjujejo v LMŠ. »Težko se namreč znebimo občutka, da je vse skupaj poskus Janeza Janše, da se spet vplete v njemu ljube orožarske posle – vsi se spominjamo orožarske zgodbe iz 90. let in Patrie. Najmanj, kar Slovenija potrebuje v teh trenutkih, je Patria 2 zgodba,« sporočajo.
Posodobitev Slovenske vojske pa podpirajo v SD, saj se po njihovih besedah zavedajo pomena in vloge obrambni sil. »To pa seveda ne pomeni, da podpiramo nepremišljene in nepotrebne nakupe, ki uresničujejo zgolj parcialne interese, še posebej ne v času, ko je treba finančna sredstva prioritetno zagotoviti za revitalizacijo sistema zdravstvene oskrbe in okrevanje gospodarstva,« pravijo v SD. Njihovi poslanci se sicer nagibajo k podpori pobude za razpis posvetovalnega referenduma na pristojnem parlamentarnem odboru, »smo pa do nje zadržani, saj za ceno več milijonov evrov ne prinaša končne ali zavezujoče odločitve.«
Med opozicijo pa predlogu Levice izrecno nasprotujejo v najmanjši parlamentarni stranki SNS. »Predlog za posvetovalni referendum je zgolj še ena politična poteza Levice brez vsebine. Gre za popolno nepoznavanje funkcije in ustroja države, kar pa se sklada s Kardeljevo tezo o umiranju države, ki jo je Levica posvojila,« meni prvak SNS Zmago Jelinčič. Opozicijska SNS je sicer pretekli mesec kot edina opozicijska stranka z vlado Janeza Janše podpisala sporazum o sodelovanju.
Sledi zbiranje podpisov za zakonodajni referendum?
Glede na stališča strank in poslanskih skupin do posvetovalnega referenduma ne bo prišlo, saj bi morala predlog podpreti večina poslancev.
Če posvetovalni referendum ne bo razpisan, v Levici ne izključujejo možnosti, da bodo po sprejemu zakona začeli zbirati 40.000 podpisov volivcev za razpis zakonodajnega referenduma, katerega rezultat pa je za državni zbor obvezujoč. Vsaj načeloma. Volivci so leta 2003 na referendumu glasovali za nedeljsko zaprtje trgovin, njihova volja pa še do danes ni bila uveljavljena.
