Novice Svet24

foto Sta

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) je bilo v začetku leta 2020 v Sloveniji 310 tisoč mladih, to je tistih, ki so bili stari od 15 do 29 let. Ob osamosvojitvi Slovenije, torej pred tremi desetletji, je ta številka znašala še 430 tisoč. Njihov mednarodni praznik, ki ga je leta 1999 razglasila Organizacija združenih narodov, je imel za vodilno temo letošnjega praznovanja vključenost mladih v delovanje na lokalni, državni in globalni ravni. V tem se lahko mladi seveda udejstvujejo v zelo različnih oblikah, a če vzamemo statistiko volilne udeležbe z zadnjih državnozborskih volitev leta 2018, je jasno, da mladi – v tem primeru starejši od 18 let – ne kažejo pretiranega zanimanja za volitve. Teh se je udeležilo komaj nekaj več kot 40 odstotkov, znatno manj od skupne udeležbe, ki je znašala 52,64 odstotka. Direktor Urada RS za mladino v času Šarčeve vlade Tin Kampl opozarja, da je to resen problem, ki se izkaže ob deljenju proračunskega kolača, ko prioritetno obravnavo dobijo volilno aktivnejši deli populacije, čeprav politiki radi v govorih vedno znova poudarjajo ključno vlogo mladih v družbi. Številke govorijo o neki drugi realnosti.

ČASI SE MENJAJO

Surs je ob letošnjem prazniku izpostavil še nekaj kazalnikov, ki primerjajo položaj mladih danes s tistim iz časa osamosvojitve leta 1991. Zaposlenost 29-letnikov je devet odstotnih točk nižja in znaša 80,6 odstotka, veliko očitnejša razlika je pri 25-letnikih, ki jih je zaposlenih le 55,4 odstotka proti 82,2 odstotka leta 1991. Tako izrazito razliko si v določeni meri lahko razlagamo s podaljševanjem časa izobraževanja, zaradi česar so današnji mladi mnogo višje izobraženi, po drugi strani pa priča o težavnosti vstopa na trg delovne sile. Iz tega izvira posledica, da je skoraj 45 odstotkov 29-letnikov prijavljenih pri starših, ob osamosvojitvi Slovenije pa jih je bila samo petina.

Bobo

SLUŽBE, STANOVANJA IN ZDRAVJE

Dolenjski list/lastni arhiv

Dolores Kores, aktualna vršilka dolžnosti direktorja na Uradu RS za mladino, ki deluje pod okriljem Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, je za mlade izpostavila tri kritična področja: zaposlovanje, stanovanja in duševno zdravje. Koresova sicer poudarja, da so mladi zelo heterogena skupina, a med njimi opaža vse več pesimizma in skrbi za prihodnost, kar je aktualna koronakriza samo še podkrepila in jih tako še dodatno izpostavila duševnim težavam, ki izvirajo iz njihovega nestabilnega položaja.

Mladim se skozi razne sheme Evropske unije nudijo izjemne priložnosti za usposabljanja v tujini, hkrati gre za prvo povojno generacijo, ki bo, po Kamplovih besedah, živela slabše od generacije lastnih staršev. Stanovanjske problematike se je vlada premierja Janeza Janše lotila s predlogom zakona, ki je še v javni obravnavi. Predlagatelj zakona Ministrstvo za okolje in prostor v predlogu ugotavlja pomanjkanje 10 tisoč stanovanj v Sloveniji, ki se ga namerava lotevati z javno najemniško službo in okrepitvijo finančnih zmogljivosti javnih stanovanjskih skladov. Da zakon ni zelo ambiciozen, se strinja tudi Kores, a v isti sapi dodaja, da gre gotovo za korak v pravo smer.

MLADI NA PODEŽELJU

zpms

Posebno mesto v kohorti mladih imajo mladi na podeželju, predvsem kmetje. V nasprotju s splošno zakonsko ureditvijo so kmetje mladi vse do 40. leta starosti. Država aktivno poskuša pomladiti kmetijski sektor, tako da mladim kmetom nudi finančno pomoč v obliki nepovratnih sredstev. Kot je pojasnila predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Anja Mager, je na Slovenskem 70 tisoč kmetij, zgolj šest odstotkov pa jih upravljajo mlajši od 35 let. Višja stopnja izobrazbe novih generacij se odraža tudi na podeželju, saj morajo mladi kmetje zaradi naraščajoče zahtevnosti poklica imeti ustrezno poklicno znanje ali pridobljeno nižjo poklicno kvalifikacijo s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezanih dejavnosti najmanj IV. ravni zahtevnosti. Kot pravi Magerjeva, pa so med njimi številni visoko izobraženi strokovnjaki, celo doktorji. Poudarja še, da vendarle tisti, ki se odločijo za ta poklic, to praviloma storijo iz ljubezni kot pa iz ekonomskega interesa, saj praviloma ne gre za pretirano dobičkonosno dejavnost.

PREKARIZACIJA DRUŽBE

Osebni arhiv

Nestabilnost dohodka ali celo njegov izostanek je težava, ki pesti številne mlade, ki so v prekarnih delovnih razmerjih, kar pomeni, da jim delodajalec ne nudi zaposlitve za nedoločen čas. Čeprav delavec redno dela poln delovni čas, je primoran delati prek honorarnih pogodb kot samostojni podjetnik ali celo prek študentske napotnice. Kot pojasnjuje Črt Poglajen, direktor Inštituta za študije prekariata v Ljubljani, je problem v tem, da se država prekarnosti ne loteva sistematično, ampak neosredotočeno in v presledkih.

Poglajen opozarja na negativne trende, ki mlade vse bolj silijo v oblike zaposlitve, ki jim ne omogočajo varnosti. V nasprotju z določenimi pogledi, češ da novim generacijam fleksibilne oblike zaposlitve ustrezajo, Poglajen nudi kopico raziskav, ki dokazujejo nasprotno, in sicer da si mladi želijo stabilno prihodnost, ki jim jo lahko da le redna zaposlitev. Ne nazadnje je iz pogovorov s podjetniki razbrati, da se zavedajo negativnih učinkov prekarizacije za delodajalce, ki dobijo manj zveste in manj motivirane zaposlene. A kljub vsemu temu število prekarno zaposlenih v Sloveniji konstantno narašča, tudi v obdobjih gospodarske rasti.