Pazite nase!
Prof. dr. Borut Štrukelj na vprašanje, zakaj je imunski sistem oslabljen, takole odgovarja: »To se zgodi takrat, ko dlje jemo nezdravo, mastno, sladko hrano, če kadimo, zaužijemo preveč alkohola, se drogiramo, premalo gibamo, smo v stresu, nesrečni in ne spimo dovolj, če pre/dolgo jemljemo antibiotike, če nas izčrpava težko fizično ali umsko delo.«
Vemo, da oseba, okužena s covidom-19, včasih sploh ne ve, da je zbolela, saj se počuti zdravo, bolezen pa širi naprej z neposrednimi stiki.
Res je. Obstaja namreč več vrst koronavirusov. Najnevarnejši naj bi bil brazilski, ker se zelo hitro veže na celice pljuč, tam pospešeno razmnožuje in otežuje dihanje. Brez pravočasne in ustrezne zdravniške pomoči lahko povzroči zadušitev in smrt. Obstajajo pa še indijski tip virusa, ki prav tako sodi med agresivne, evropsko-ameriški,osrednjeazijski (tu sta se razvili celo dve različici) in evropski iz Rusije. Velik problem pri iskanju uspešnega cepiva je prav v tem, da obstaja tolikšna vrsta teh virusov, saj vsaka zahteva drugačno cepivo.
Pa vendar je to znanstvenikom farmacevtskega podjetja AstraZeneca v sodelovanju z Univerzo Oxford uspelo, saj so že začeli množično izdelovati cepivo zoper covid-19.
Res je. Cepivo, ki temelji na novi tehnologiji vnosa genskega zapisa za virusni protein, izdelujejo vzporedno s tem, ko preizkusi še potekajo. Se namreč mudi, saj svetu grozi drugi val, pravzaprav je mnoge države že zajel. Ko so izpostavili virusu cepljene in necepljene opice, so ugotovili, da cepljene nekaj tednov niso zbolele, necepljene pa so. Vse opice, cepljene in necepljene, pa so bile pozitivne, saj so imele virus covid-19 v nosni sluznici. To seveda pomeni, da jih je cepivo obvarovalo pred hudo obliko bolezni, vendar so bile kljub temu vse kužne.
Cepivo so preizkusili še na šest tisoč prostovoljcih. Po cepljenju so jih, tako kot opice, izpostavili virusu.
Rezultati so bili podobni kot pri opicah. Torej obetajoči, ne pa popolni. Se je pa izkazalo, da cepivo ni nevarno ljudem. In to nam daje upanje, da drugi val morda ne bo več tako morilski. To je še posebej pomembno zato, ker najbrž ne bo več klasične karantene, saj tega gospodarstva posameznih držav preprosto ne bi prenesla.
Slišala sem, da bo to cepivo oktobra letos že naprodaj oziroma v splošni rabi.
Res je, in ni drago. Vsak odmerek naj bi stal nekaj deset evrov. Naj povem, da so 400 milijonov odmerkov tega cepiva naročili Američani, sto Britanci, 300 milijonov pa EU, torej naj bi ga, upam, letos dobili tudi v Sloveniji.
Kateri prebivalci bodo najprej cepljeni?
Prve bodo cepili najranljivejše skupine: to so starejši, pa kronični in drugi bolniki, zdravstveni delavci in tisti, ki delajo s starejšimi, itd. Populacije do 45 let ne bi cepili, saj je znano, da četudi zbolijo, tega običajno niti ne vedo ali pa je potek bolezni pri njih zelo blag. Cepljenje bo vsesplošno. Kdor se, denimo, ne bo hotel cepiti, pa dela z ranljivi skupinami v zdravstvu, v domovih starejših, šolah, vrtcih, si bo moral poiskati drugo delo.
Vendar to ni edino cepivo, ki je ta hip na voljo.
Ne. Po svetu razvijajo okoli sedemdeset cepiv zoper koronavirus. Baje so tudi kitajski znanstveniki že izdelali cepivo in so rekli, da bodo najprej cepili zdravstvene delavce, ki delajo neposredno z bolniki.
Boste uporabili tudi krvno plazmo ljudi, ki so virus že preboleli?
Zakaj zbolevajo predvsem starejši: »Starejši imajo pogosto, ne pa zmeraj, več kroničnih bolezni in slabši imunski sistem. Še posebej nevaren je koronavirus za srčne bolnike, tiste z visokim krvnim tlakom, astmatike in diabetike. Tudi moški spol je nekoliko dovzetnejši za okužbo. Naj mimogrede povem, da smo dolgoživa družba zato, ker zna medicina skupaj s farmacijo čedalje več bolezni pozdraviti in odpraviti. Največ zaslug za dolgoživost, čeprav ob relativno slabi, enolični hrani in nečistem okolju, imajo cepiva in antibiotiki.«
Gotovo, saj vemo, da je v tej krvi veliko protiteles, ki učinkujejo kot naravno zdravilo. Koliko časa nas bo ta zmes ščitila pred koronavirusom, pa še ne vemo.
Hkrati znanstveniki iščete zdravila za bolezen, ki jo povzroča covid-19.
Res je. Gre predvsem za dve zdravili ‒ za zdravljenje ebole in malarije, Remdesivir in Favipiravir. Pri bolnikih ti dve učinkovini povzročitatakojšnje izboljšanje, manjše povečanje telesne temperature, manj kašljanja. Žal pa še nista registrirani. Ta dvapripravkabosta draga, pa še vprašanje je, kdaj bo Slovenija prišla na vrsto za nabavo. Nekaj odmerkov Favipiravira smo dobili neposredno od japonskega proizvajalca, s pomočjo prof. dr. Mojce Matičič s klinike za infektologijo UL.
Slovenija pa ima na voljo zdravilo, ki se že vrsto let uporablja za zdravljenje malarije, uspešno pa je tudi pri covidu-19.
Ja. Gre za hidroksiklorokin, to je učinkovina, ki blaži simptome, ki se pojavijo ob koronavirusu. Težava pa je, ker zdravilo ni registrirano za covid-19 in bi za morebitne neželene učinke odgovarjal zdravnik. Po drugi strani pa klinične študije, ki so jih izvedle različne skupine raziskovalcev po svetu, ne kažejo velike učinkovitosti proti covidu-19. Je pa res, da večina študij ni upoštevala, da je poleg hideroksiklorokina treba bolnikom dajati tudi cinkove ione. Ti naj bi najučinkoviteje, skupaj s hidroksiklorokinom, zmanjšali delovanje virusnega encima.
Na hitro ponoviva, kako se širi koronavirus in kako se ga torej ubranimo.
Predvsem z vdihavanjem drobnih kapljic od okužene osebe, ki kašlja in kiha. Zato so priporočljive maske in primerna razdalja: vsaj 1,5 metra. Ljudje se lahko okužijo, tudi če se z umazanimi rokami dotaknejo oči, ust in nosu, zato si je treba roke pogosto temeljito umivati in razkuževati.
Kakšni so znaki okužbe?
Vročina, kašelj, težko dihanje, bolečine v mišicah in utrujenost. Lahko pa nič od tega, če gre za netipično okužbo, ko se oboleli počuti zdravega, a bolezen širi naprej.
Če izvemo, da smo bili v stiku z okuženo osebo …
…ostanemo doma in se čim bolj oddaljimo tudi od domačih. Če se po dveh tednih ne razvijejo bolezenski znaki, smo zdravi in se lahko vrnemo v življenje, sicer pa pokličemo svojega zdravnika, ki nam bo povedal, kam, kaj naj storimo, ali pokličemo številko 080 1404.
Koronavirus je zahrbten, saj so okuženi ljudje kužni, že veliko preden se razvijejo znaki bolezni, ali pa so ljudje pozitivni, torej širijo bolezen, sami pa ne zbolijo.
Res je. Toda ta virus, čeprav je ustavil svet, je manj usoden, kot sta denimo sars in mers iz iste družine koronavirusov. Pri covidu-19 so žrtve v glavnem starejši ljudje, kiimajo kakšne hujše zdravstvene težave. Gotovo pa veste, da so tudi starejši ljudje zboleli in ozdraveli.
Ali so osebe, ki so bile okužene ali zbolele, imune?
Tako kaže. Ne vemo pa, ali za vedno in za koliko časa.Vemo pa, dakopopulacijadosežedoločeno raven kolektivne imunosti, se širjenje virusa počasi ustavi, saj mu zmanjka gostiteljev.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.
