Dogovor vrha EU o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji so pozdravili tudi evropski poslanci iz Slovenije.
"Iz Bruslja danes zjutraj prihajajo odlične novice. To je odličen kompromis za vse," je ocenila Romana Tomc (EPP/SDS). 10,5 milijarde evrov, kolikor bo dobila Slovenija, je veliko več od pričakovanega. "Čestitke Janezu Janši za vzdržljivost, modrost, pogum in dobro izpeljana pogajanja. Izkupiček je najboljši doslej," je dodala na Twitterju.
Slovenski pogajalski ekipi pod vodstvom premierja je na tem družbenem omrežju čestital tudi evropski poslanec Milan Zver (EPP/SDS). To, da so Sloveniji izpogajali 10,5 milijarde evrov, je označil za odličen uspeh.
Fajonova zadovoljna, a jo skrbi
"Zgodovinski dogovor evropskih voditeljev" je pozdravila tudi Tanja Fajon (S&D/SD), saj omogoča nujno okrevanje Evrope po pandemiji. Obžaluje pa, da voditelji tudi zaradi blokade Madžarske in Poljske ter podpore zaveznic, tudi Slovenije, niso dosegli soglasja, da bi v prihodnje črpanje evropskih sredstev neposredno pogojevali s spoštovanjem vladavine prava in z zavezanostjo skupnim evropskim vrednotam. "Bojim se, da to lahko vodi v razkroj temeljev unije," je poudarila.
Dogovor je po njenem dober za Slovenijo, a žal ostaja tudi grenak priokus, saj bo manj sredstev za doseganje podnebnih ciljev, znanost, raziskave in inovacije ter zdravstvo. To ne bo zagotavljalo tistega razvojnega premika k zeleni, pravični in inovativni Evropi, na katerega smo upali, so navedli v njeni pisarni.
Izpogajal je dobro pozicijo
Milan Brglez (S&D/SD) pa je sporočil, da dogovor sprejema z mešanimi občutki. "Po eni strani je začrtana smer prava, na drugi strani so prav najbolj podhranjenim področjem (okolju, zdravju in raziskavam in razvoju) odvzeli relativno največ denarja. Je pa dogovor dokaz, da se države članice EU lahko dogovorijo tudi v težkih časih," je dejal, so sporočili iz njegove pisarne.
Z vidika Slovenije bi si želel več nepovratnih sredstev, a rez vanje na EU ravni se je odrazil tudi pri nas, je poudaril. "Predsednik vlade je za Slovenijo izpogajal relativno dobro pozicijo, zdaj je na vladi, da zasnuje smele programe za uporabo pridobljenih sredstev," je še izpostavil Brglez.
O vladavini prava tudi Joveva in Grošelj
Tudi Irena Joveva in Klemen Grošelj (oba Renew/LMŠ) sta ocenila, da bo za Slovenijo zdaj največji izziv priprava ustreznih programov, ki bodo omogočili hitro in učinkovito črpanje teh sredstev. Slediti bomo morali ključnim ciljem v okviru zelenega prehoda, podnebne nevtralnosti in digitalizacije, sta poudarila.
Dogovor sta pozdravila, a ne toliko zaradi njegove vsebine kot zaradi okoliščin, ki od EU zahtevajo, da oba dokumenta potrdi v najkrajšem možnem času in s tem začne proces soočanja s posledicami krize zaradi COVID-19. Tudi onadva sta opozorila na bistveno zmanjšanje na programov za zdravje, raziskave, okolje, tehnološko suverenost, investicije in razvoj podeželja.
Ob vsem tem sam kompromis še vedno ne rešuje vprašanja vladavine prava in pogojenosti prejemanja evropskih sredstev s spoštovanjem temeljnih vrednot, na katerih temelji EU. Kljub temu pa že vključuje mehanizme, ki lahko aktualno evforijo glede dogovora v prihodnjih letih bistveno zagrenijo, sta sporočila Grošelj in Joveva.
Večinoma pozitivni odzivi tudi v domači politiki
Dogovor je na Twitterju pozdravil tudi prvak SMC in gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Kot je zapisal, gre za pomemben mejnik za prihodnost EU. "Nov finančni okvir daje oprijemljivo upanje za načrte, ki jih imamo na področju gospodarstva, znanja in inovacij, ki so temelji našega razvoja," je dodal.
Predsednica DeSUS in kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je izpostavila predvsem "bistveno izboljšanje" predloga Evropske komisije glede sredstev za razvoj podeželja, ki je po njenih besedah uspelo Sloveniji. V okviru skupne kmetijske politike naj bi Slovenija tako v naslednjem finančnem obdobju prejela 1,6 milijarde evrov, je zapisala na Facebooku. Spomnila je, da si je Slovenija izpogajala še 5,7 milijarde evrov iz svežnja za obnovo Evrope po pandemiji v prihodnjih sedmih letih, pri čemer je 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev, 2,9 milijarde evrov pa naj bi Slovenija v prihodnjih sedmih letih prejela v okviru svoje nacionalne ovojnice na področju kohezijske politike.
Minister za delo Janez Cigler Kralj je na Twitterju zapisal, da dogovor odraža kompromis, dober za nadaljnje delo tudi na njihovem ministrstvu. "To za nas pomeni, da smo korak bližje vsem prepotrebnim investicijam, zlasti odpravi 15-letnih zaostankov pri gradnji domov za starejše občane. Pripravljamo še bolj odziven trg dela in varujemo socialni dialog," je dodal.
"Premik naprej"
V opozicijski SD so dogovor medtem označili kot "premik naprej, a daleč od tega, kar bi EU nujno potrebovala". Kot so zapisali v sporočilu za javnost, nekateri elementi dogovora, predvsem zmanjšanje sredstev za znanost, raziskave in inovacije, za pravični podnebni prehod ter za zdravstvo, namreč ne zagotavljajo tistega razvojnega premika k zeleni, pravični in inovativni Evropi, na katerega so upali.
"Se je pa z dogovorom model varčevanja zamenjal z modelom vlaganj. To je ključno za krepitev javnih storitev in javne infrastrukture, od zdravstva, skrbi za starejše in izobraževanja do digitalizacije ter raziskav in razvoja. Ta sprememba je bila nujna, če želi EU spet napredovati, ujeti razvojno dinamiko drugih velikih sil in okrepiti odpornost pred novimi krizami," so zapisali.
Tudi za Slovenijo izid pogajanj po njihovih besedah predstavlja dobro novico, saj je uspela obdržati položaj neto prejemnice in ob dvigu sredstev za vzhodno kohezijsko regijo zagotoviti manjši padec sredstev za zahodno regijo. Bo pa morala prejeto pomoč pametno porabiti, so izpostavili.
Levica o "drugi fronti"
Še bolj kritični so v Levici. Razdelitev sredstev se jim sama po sebi sicer zdi spodbudna, saj bo državam olajšala okrevanje po pandemiji, vendar je bilo to vprašanje le "ena od dveh front". Kot je za STA dejal Luka Mesec, bi morala bolj skrbeti "druga fronta", povezana s pogojevanjem evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava.
"Glede tega si moramo priznati, da je bitka izgubljena. Slovenija pri tem ni igrala zgolj postranske vloge, temveč je premier Janša odigral osrednjo vlogo," je izpostavil. "To pomeni, da bo denarja iz EU več, diktatorji pa ga bodo lahko črpali kljub kršenju pravil pravne države in človekovih pravic ter sesuvanju demokracije," je dodal.
