Z vrha EU odhajamo zadovoljni, saj je izkupiček od vseh dosedanjih pogajanj o večletnem evropskem proračunu najboljši, je po koncu maratonskih pogajanj ocenil premier Janez Janša, za katerega so bila to tretja evropska proračunska pogajanja. Slovenija ostaja neto prejemnica iz evropskega proračuna, je poudaril premier.
Slovenija po premierjevih besedah vsebino dogovora o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19, ki vključuje evropski proračun za obdobje 2021-2027 v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, pozdravlja kot velik dosežek in robusten odgovor na koronsko krizo.
Ta dogovor vliva po Janševem prepričanju tudi več optimizma pred jesenjo ob bojazni, kaj bo z nadaljevanjem epidemiološkega vala. "Človek je po izbruhu pandemije včasih že malo obupal nad EU. Vsi smo veseli, da so prišli tudi svetli trenutki. Ta dogovor je zagotovo eden svetlih trenutkov," je poudaril.
Slovenija lahko v prihodnjih sedmih letih iz celotnega svežnja računa na 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev, je povedal Janša. V pogajanjih je uresničila ključen strateški cilj - dosežen je ambiciozen dogovor, ki je pomemben s finančnega in psihološkega vidika, ter dosegla vse bistvene pogajalske cilje, je še izpostavil.
V prihodnjih sedmih letih naj bi Slovenija po ocenah v okviru svoje nacionalne ovojnice prejela 2,9 milijarde evrov na področju kohezijske politike in 1,6 milijarde evrov sredstev v okviru skupne kmetijske politike.
Premier izpostavlja še zlasti to, da je Slovenija v končnici pogajanj uspela iztržiti še dodatnih 350 milijonov evrov za razvitejšo od svojih dveh kohezijskih regij, Zahodno Slovenijo, ki se je zaradi svoje razvitosti soočala z občutnim padcem kohezijskih sredstev.
S tem je Slovenija uspela zadržati primerljiv obseg sredstev, ki ga je na področju kohezijske politike prejemala v obdobju 2014-2020. Kohezijska regija Vzhodna Slovenija bo po novem upravičena do trinajst odstotkov več sredstev, kot jih prejema v obstoječem finančnem obdobju.
Poleg tega bo Slovenija upravičena še do dodatnih 2,1 milijarde nepovratnih sredstev in imela bo na voljo do 3,6 milijarde evrov posojil v okviru novega instrumenta za okrevanje, jedrnega dela 750-milijardnega sklada za okrevanje.
Na področju skupne kmetijske politike je Slovenija uspela zadržati obseg neposrednih plačil nominalno na enaki primerljivi ravni kot v obstoječem obdobju in uspela bistveno izboljšati predlog Evropske komisije glede razvoja podeželja ter pridobiti posebno alokacijo v višini 50 milijonov evrov.
Slovenija tako tudi v obdobju 2021-2027 ostaja neto prejemnica sredstev proračuna EU - tako v okviru večletnega finančnega okvira kot v okviru novega instrumenta za okrevanje.
Janša, ki se je kot slovenski premier o večletnem evropskem proračunu pogajal tako leta 2005 kot leta 2013, pravi, da je bilo tokrat drugače, saj je EU po brexitu drugačna. Razmerja sil so drugačna, vzpostavljajo se nova ravnotežja, kar je dodatno prispevalo k temu, da so pogajanja trajala štiri dni. To ni nujno nekaj slabega, saj je več manevrskega prostora za manjše države, je ocenil.
Dosežen dogovor
Voditelji članic EU so peti dan maratonskih pogajanj v Bruslju dosegli dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. "Dogovor!" je tvitnil predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
"Uspelo nam je," pa je tvitnil premier Janez Janša.
Michel je dogovor označil za odločilni trenutek za Evropo. "To je dober dogovor, to je močan dogovor, predvsem pa je to zdaj pravi dogovor za Evropo," je dejal. Ne gre samo za denar, sporazum je tudi znak zaupanja v Evropo, je poudaril. "Uspelo nam je. Evropa je močna, Evropa je enotna," je poudaril.
"Ne glede na to, da smo izčrpani, vemo, da je to zgodovinski trenutek za Evropo," pa je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se je Michelu in nemški kanclerki Angeli Merkel zahvalila za njun trud pri vodenju zahtevnih pogajanj. Dogovor je dokaz, da Evropa zmore ukrepati, je poudarila.
Zmanjšan obseg nepovratnih sredstev
Končni dogovor sicer ohranja krovni obseg sklada za okrevanje pri prvotno predlaganih 750 milijardah evrov, so pa članice v težavnih pogajanjih občutno zmanjšale obseg nepovratnih sredstev s 500 na 390 milijard, delež za posojila pa so zvišale z 250 na 360 milijard.
